Prešerno makedonsko sonce

Likovno društvo Kranj ob slovenskem kulturnem prazniku že tradicionalno pripravi društveno razstavo v Mali galeriji, osrednjo samostojno razstavo akademskega slikarja Bogeta Dimovskega pa gosti Galerija dr. Ceneta Avguština v kranjski enoti ZVKD.

Kranj – Da je v Makedoniji tudi sonce drugačno, lahko izvemo, spoznamo, z nekaj duhovne empatije pa tudi ponotranjimo na likovni razstavi akademskega slikarja Bogeta Dimovskega, ki vse odkar je iz rodne Makedonije prišel študirat na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, živi in ustvarja v Sloveniji. Tu je končal tudi podiplomski specialistični študij restavratorstva in konservatorstva. Kasneje si je pridobil tudi naslov docenta, sicer pa je od leta 1987 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru zaposlen kot restavrator in pedagog, v zadnjih desetih letih pa se je uveljavil tudi kot likovni kritik.

»Boge je umetnik dveh domovin, saj v slovensko likovno krajino prinaša makedonsko sonce in bogat spekter toplih barv,« o slikarskem kolegu iz likovnega društva Kranj pove Klavdij Tutta. Tokrat se Dimovski predstavlja tudi z nekaj velikimi formati velikosti 5x1,5 metra, ki na gledalca delujejo še posebej impresivno. Ne zgolj po formatu, še toliko bolj z močno žarečo krajino, ki se bohoti iz dveh dimenzij v tretjo, saj nekako prehaja iz slike v ozračje.

Kot Dimovski sam zase pravi, z minimalnimi sredstvi skuša doseči logično, toda senzibilno prostorsko zasnovo iluzionističnega likovnega prostora. »Svojo likovno maniro razvijam v povezavi z domišljijsko abstraktnimi kompozicijskimi rešitvami v naravnem okolju, ki me obdaja.« Čeprav na slikah ne upodablja človeških figur, se v slikah čuti človeška prisotnost, povezana z naravo v filozofskem smislu, in subtilen odnos do življenja, ki je značilen za avtorja. Boge Dimovski je tudi zelo dejaven kot organizator likovnih dogodkov, saj v okviru Makedonskega kulturnega centra Ciril in Metod v Kranju vsako leto pripravi več likovnih razstav, zadnji dve leti pa tudi likovno kolonijo.

V Mali galeriji Likovnega društva pa so prav tako v nedeljo odprli razstavo likovnih del svojih članov v čast Prešernu. Tokrat se predstavlja kar petindvajset avtorjev različnih umetniških umetniških govoric.