Več brezposelnih, več revnih
Ob osamosvojitvi je imela Slovenija manj brezposelnih kot danes in nižjo stopnjo revščine. Avtomobilov je zdaj občutno več, kadilcev je manj, poraba alkohola na prebivalca pa se ni bistveno zmanjšala.
Po podatkih statističnega urada je predlani pod pragom revščine živelo 13,5 odstotka ljudi, to je 271 tisoč prebivalcev, v letu 2002 najmanj v zadnjih 23 letih – 9,9 odstotka, v obdobju po letu 1997 pa približno 11 odstotkov. V najslabšem položaju so gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, še posebej tista z vzdrževanimi otroki.
Kranj – Statistični urad je ob dnevu samostojnosti in enotnosti zbral podatke, ki na zanimiv način kažejo razvoj in spremembe po letu 1991, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Njeni temelji so bili postavljeni že leto prej, ko se je plebiscita za samostojno in neodvisno državo udeležilo 93 odstotkov volivcev. Tako visoka volilna udeležba na nobenih poznejših volitvah ali referendumu ni bila presežena, še najvišja (60,4-odstotna) je bila na referendumu o vključitvi Slovenije v Evropsko unijo 23. marca 2003.
Zanimive so primerjave o številu prebivalstva in registrirano brezposelnih, stopnji revščine, delovnem času, potovanjih, turizmu, razvadah ...
V sredini letošnjega leta je imela Slovenija 2.061.600 prebivalcev, kar je 61.600 več kot ob osamosvojitvi 1991. leta. Mejo dva milijona prebivalcev je presegla v sredini leta 2005. Čeprav je med prebivalstvom več žensk kot moških, se je v obdobju 1991–2013 rodilo več dečkov kot deklic – dečkov 230.600 in deklic 217.800.
Osamosvojitev je spremljala gospodarska kriza, ki je bila predvsem posledica razpada jugoslovanskega trga. Leta 1991 je bilo 91.100 registrirano brezposelnih, dve leti kasneje se je število povzpelo na 137.100, temu je sledil krepak padec pod mejo sto tisoč, a je potlej svetovna gospodarska kriza, ki se je pri nas »ujela« še z neuspešnimi menedžerskimi odkupi, številko brezposelnih spet potisnila v nebo. Konec oktobra letos je bilo na zavodu prijavljenih 115.900 registrirano brezposelnih.
Velike spremembe so bile tudi pri delovnem času. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja se je začel prehod na 40-urni delovni čas, ki je bil dokončno uzakonjen leta 2003. Prvi statistični podatki iz Ankete o delovni sili segajo v leto 1993, takrat so delovno aktivni v povprečju delali 43,9 ure na teden, po podatkih iz leta 2013 pa 34,5 ure.
Najvišja gospodarska rast je bila v letu 2007, ko je bila kar 6,9-odstotna, in najnižja dve leti kasneje, ko se je znižala za 7,8 odstotka. Število prenočitev tujih turistov se je skoraj potrojilo – leta 1991 so jih beležili nekaj več kot dva milijona, lani skoraj šest milijonov. Površina kmetijskih zemljišč se je v 23 letih zmanjšala s 561 na 477 tisoč hektarjev.
Ljudje pojedo več sadja in zelenjave
V 23 letih so se močno spremenile potovalne in prehranske navade pa tudi razvade prebivalstva. Število registriranih osebnih vozil se je od leta 1991 do leta 2013 povečalo s 603 tisoč na 1.063.700, zaradi tega pa se je močno zmanjšalo število potnikov, prepeljanih v javnem cestnem prevozu. Danes ljudje pojejo bistveno več sadja in zelenjave kot pred dobrimi dvajsetimi leti. Takrat so ga pojedli povprečno 28,5 dekagrama na dan, zdaj ga približno dvakrat toliko – 54 dekagramov, s čimer so že dosegli povprečje Evropske unije. Medtem ko se število kadilcev v Sloveniji zmanjšuje, pa poraba alkohola ostaja dokaj visoka in se ni bistveno zmanjšala.