Nova terapija pospeši celjenje ran
Periferna arterijska bolezen PAOB (ateroskleroza) pomeni kronično zmanjšan dotok krvi v okončine. Napredovanje PAOB, kar velja tudi za bolnike z napredovano sladkorno boleznijo, najpogosteje vodi do zapletov v nogah, pogosto celo v nastanek ran, ki se ne celijo ali celijo izjemno počasi.
Periferna vaskularna rehabilitacija je v Sloveniji nova, neinvazivna in neboleča aplikativna terapija, ki zdravi, zmanjša ali odstrani napredovane simptome bolnikov z aterosklerozo in sladkorno boleznijo. Med posamezno terapijo se v mirovanju oziroma ležečem položaju od tri- do sedemkrat poveča arterijski pretok krvi v nogah, oskrba tkiv s hranili, potrebnimi za obnovo, ter tvorba novih arterijskih kapilar in mikro ožilja. Na ta način se dvigne pretok krvi in se hkrati izboljša funkcija živčnih vlaken, kar napredovanje ateroskleroze in posledic sladkorne bolezni ne samo upočasni, ampak obrne v pozitivno smer. Periferna vaskularna rehabilitacija bistveno pospeši celjenje diabetičnih ran kot tudi kroničnih diabetičnih razjed.
Kronične rane, razkroj podkožnega in mišičnega tkiva pri bolnikih z napredovano PAOB in sladkorno boleznijo, predstavljajo resno grožnjo za globoke infekcije kostnega tkiva, kar v večini primerov vodi do amputacij. Na leto v Sloveniji izvedejo okoli 900 manjših amputacij posameznih prstov ter med 400 in 500 velikih amputacij spodnjih okončin pod ali nad kolenom. Pravočasno zdravljenje to prepreči. Najboljši način je rehabilitacija cirkulacije v nogah, saj ta oskrbi tkiva stopal in goleni s hranili, potrebnimi za obnovo mikro ožilja in živčnih vlaken.
Znaki napredovanja
Zgodnje prepoznavanje simptomov je osnovno in mora posameznika spodbuditi za obisk zdravnika. To bo pripomoglo k pravilni klinični presoji, diagnozi in razlikovanju med vrstami bolečine; polinevropatsko, intermitentno klavdikacijsko in ishemično bolečino.
Polinevropatska bolečina se pojavlja simetrično v obeh stopalih. Občutek stiskanja, otrplosti, gluhosti, pekoč občutek ali mravljinčenje se običajno začne v prstih in stopalih. Tovrstna bolečina je močnejša med počitkom, v kasnejših stanjih tudi ponoči. Prav motena občutljivost na dotik je pogost razlog za nastanek diabetičnih razjed.
Intermitentna klavdikacijska bolečina se pojavi med hojo v golenskih mišicah. Bolniki jo opisujejo kot boleč stisk – krč, ki se najprej pojavi med hojo navkreber ali po stopnicah. Z napredovanjem bolezni se krajša prehojena razdalja do bolečine, tudi po ravnem. Kadar je ta razdalja manjša od 500 metrov, je stanje kritično. Značilnost te bolečine je, da ob mirovanju hitro popusti. Večina bolnikov hojo nezavedno prilagodi tako, da hodi počasneje, dela krajše korake in ne upogiba stopala.
Ishemična bolečina pa se najpogosteje pojavlja v mirovanju in ponoči, ko so spodnje okončine v vodoravnem položaju. Bolečina je lokalizirana v distalnem delu stopala ali v bližini ishemične razjede ali gangrene na nožnem prstu. Ponoči pogosto zbudi bolnike in jih prisili, da si masirajo stopala, vstanejo ali pa hodijo. Hlad bolečino močno poslabša.
Kdo je ogrožen
Med bolniki so še posebej ogroženi tisti, pri katerih so prizadeta senzorična živčna vlakna v stopalih in posledično zaradi oslabljenega ali povsem odsotnega občutka za bolečino, temperaturo, vibracijo in pritisk ne čutijo bolečin niti takrat, ko že imajo razjedo na stopalu. Zaradi tega, ker jih ne boli, mislijo, da rana ni nevarna, in jo oskrbijo le s prevezo. Toda brez zdravljenja, ki odstrani vzroke slabe prekrvitve, bo čakanje dolgo, s tem pa se poveča možnost okužbe, kar pogosto vodi do amputacije.
Prav tako so močno ogroženi bolniki z motorično nevropatijo, ki povzroči atrofijo mišic stopala in goleni, zmanjša občutek za stabilnost, kar se očitno opazi v krčenju prstov, ki kasneje postanejo kladivasti, spremenjeno mehaniko hoje in posledično deformacijo stopala. Prav to pa določen del stopala preobremeni in na tem mestu se tvorijo poroženele zadebelitve (trda koža), ki pogosto preidejo v razjede. Ateroskleroza in diabetes pogosto hitreje prizadeneta manjše arterije in arterijske kapilare v stopalu in nožnih prstih, medtem ko je pretok krvi v večjih stegenskih in golenskih arterijah zadovoljiv. V teh primerih ljudje sicer opisujejo hladna, ledena stopala, lahko tudi pikanje ali mravljinčenje v nožnih prstih, vendar običajne meritve pretoka krvi v spodnjih okončinah zajemajo le stegna in goleni, kjer je pretok v mejah normale.
Ob opisanih znakih je potrebno pričeti periferno vaskularno rehabilitacijo, ki intenzivno poveča prekrvitev. V primerih ran na stopalih je izboljšanje prekrvitve bistveno, seveda ob ustrezni oskrbi in razbremenitvi rane.
Nova neboleča in neinvazivna terapija
Periferna vaskularna rehabilitacija (PVR) je v Sloveniji nova, neinvazivna in neboleča aplikativna terapija, ki zdravi, zmanjša ali odstrani opisane simptome. Med posamezno terapijo se v mirovanju oziroma ležečem položaju od tri- do sedemkrat poveča arterijski pretok krvi v nogah, oskrba tkiv s hranili, potrebnimi za obnovo, ter tvorba novih arterijskih kapilar in mikro ožilja. Na ta način se dvigne pretok krvi in se hkrati izboljša funkcija živčnih vlaken, kar napredovanje ateroskleroze in posledic sladkorne bolezni ne samo upočasni, ampak obrne v pozitivno smer. Periferna vaskularna rehabilitacija bistveno pospeši celjenje diabetičnih ran kot tudi kroničnih. Pri tovrstnih težavah vam pomagajo v dveh zdravstvenih centrih za periferno vaskularno rehabilitacijo, v Ljubljani in Brežicah.