Prostovoljci delali na Korošici

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 22. september 2014 / 12:47

V torkovi naravovarstveni akciji na planini Korošica so udeleženci zatravili sanirane površine, na katerih so v prejšnjih akcijah odstranili alpsko kislico Rumex alpinus.

Planina Korošica – »Da bi preprečili nenadzorovano širjenje alpske kislice na biotsko bogata travišča in hkrati pomagali kmetom, ki pasejo na planini Korošica, smo na Zavodu za varstvo narave vključili to območje v projekt ALPA, ki se je izvajal s prispevkom Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Avstrija 2007–2013. Ker gre za pomembno območje Nature 2000, smo testirali naravne metode odstranjevanja alpske kislice z ročnim izkopavanjem in košnjo; metode je testirala dr. Marija Gregori iz Biotehniškega centra (BC) Naklo. V današnji prostovoljni akciji smo naredili še zadnjo zatravitev pred zimo, da se seme lahko ukorenini, spomladi požene in se nazaj vzpostavi travišče,« je pojasnila Andreja Slameršek iz osrednje enote Zavoda RS za varstvo narave.

Alpska kislica je avtohtona rastlina, ki ima rada vlažna, osončena in s hranili bogatejša tla. Pojavi se tam, kjer se živali predolgo zadržujejo na enem mestu, na planini Korošica pa se je razbohotila na kar okoli pet hektarov. Širi se na najkvalitetnejše pašne površine in spreminja naravovarstveno pomemben habitat, čeprav kislica sama po sebi ni škodljiva in so včasih njene liste pastirji kuhali prašičem in vanje zavijali maslo. »Njeno seme dolgo ostane kaljivo, v Karavankah so izmerili celo do tri metre globoke korenine,« je dodala Andreja Slameršek, ki je že v okviru predhodnega projekta karavanke@prihodnost.eu (pripravili so ga pri kranjski območni enoti Zavoda za varstvo narave) hodila po planinah in popisovala habitat ter ugotovitve predstavljala na delavnicah. Udeleženka ene teh delavnic je bila tudi Marija Kavar, dolgoletna oskrbnica koče na planini Korošica, ki je predlagala, naj projekt ALPA, odstranjevanje alpske kislice izvedejo na tej planini.

»Danes sem tu kot prostovoljka in tudi tokrat se je izkazalo medgeneracijsko sodelovanje, izmenjava zdajšnjega znanja ter znanja in izkušenj iz preteklosti, kar je dodaten prispevek takim akcijam,« je povedala Tadeja Šubic iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo narave. Akciji se je pridružilo tudi nekaj kmetov, ki imajo na planini čez poletje živino, pa Marija Gregori in študentje Višje šole BC Naklo. »V projektu ALPA je bil BC Naklo podizvajalec, v tej torkovi akciji – projekt se je namreč že iztekel – pa smo sodelovali kot pridruženi partnerji,« je dejala Gregorijeva in poudarila, kako pomembna je »pametna« paša. Sodelovala je tudi Vesna Lavtižar z Jesenic, ki končuje podiplomski študij ekologije v Novi Gorici, povedala je: »Fajn smo se imeli na današnji akciji, hitro nam je šlo in upam, da smo veliko dobrega naredili. Prihodnje leto pridem pogledat, kakšen je učinek.«