Njeni in naši svetovi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 4. september 2014 / 11:20

Vizualna umetnica Arven Šakti Kralj Szomi iz Mengša se je v galeriji gradu Podsreda predstavila s pregledno razstavo fotografij in fotografskih objektov z naslovom Nature Morte.

Samostojna razstava Arven Šakti Kralj Szomi vključuje izbor del, ki jih je avtorica ustvarila v tem tisočletju. Gre za fotografije tako v analogni kot v digitalni fotografski tehniki. Razen velike fotografije velikega formata (ok. 500 x 330 cm) na zunanji steni gradu, so v grajski galeriji predstavljene serije črno-belih ali monokromih fotografij v različnih formatih in izvedbah. Pregledna razstava daje vpogled v umetničin skrbno načrtovan vizualni jezik, ki ga goji že vsa ta leta, v središču njene pozornosti pa je predvsem žanr tihožitja – natura morta. Dela, ki so na primer skrita v skrivnostne šatulje, pa ne vabijo obiskovalcev le k ogledu, temveč tudi k sodelovanju, saj vse na razstavi ni, kot se zdi. Kančku tipičnega umetničinega humorja se ne da izogniti, medtem ko spet druga dela vabijo k bolj resnemu večplast­nemu branju in vzpostavitvi drugačne vrste dialoga med gledalcem in deli.

Arven Šakti Kralj Szomi je predstavnica srednje generacije slovenskih vizualnih umetnikov in sodi med prodornejše ustvarjalce na področju sodobne več medijske umetnosti. Po diplomskem študiju umetnosti in umetnostne teorije na eni izmed slovitih šol londonske univerze je izobraževanje nadaljevala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je magistrirala iz fotografije in videa. Na samostojni razstavi, ki jo je imela letos februarja v Menačenkovi domačiji v Domžalah, smo si lahko ogledali njena fotografska dela v šatuljah skupaj s knjigami umetnika ter cianotipijami. Kmalu zatem, marca, nas je popeljala v lendavski kulturni dom, kjer nam ni ušlo soočanje z najnovejšim ciklusom del Nepisane zgodbe, katerega tvorijo polemične dvojice razpadajoče lendavske opekarne kot gradniki družbe, ki se spogledujejo z drugim delom tega para fotografij: z intimnimi, konstruiranimi avtobiografskimi podobami, ki predstavljajo gradnike družine. Izbrana dela z obeh razstav so vključena v pregledno razstavo Nature Morte na gradu Podsreda, posebnost katere je, da prikazuje pregled umetničinega dela, ki se osredotoča na žanr tihožitja – to se pravi: na Svet predmetov, kot nam že takoj pove prva serija, v katero se nehote zazremo ob vstopu v galerijo.

Kot je zapisala zgodovinarka in kustosinja Alenka Černelič Krošelj, se umetnica Arven Šakti Kralj Szomi z iskanjem izvirnega umetniškega izraza, zasnovanega na močni simbolni pričevalnosti, zavestno ukvarja s fotografijo kot refleksijo dialoga med predmetnim in nepredmetnim svetom. Pri tem je treba dodati, da je njeno ustvarjanje najpogosteje zaznamovano s črno-belo fotografijo, ki ne skuša monotono dokumentirati vizualne stvarnosti pred objektivom, temveč poudarja intenzivnost pripovedi likovnih elementov in določenega vzdušja. »Tako slogovne kot vsebinske komponente njenih fotografij izhajajo iz prenašanja osebnih ali že izoblikovanih elementov predhodnih fotografskih serij, ki delujejo predvsem na ravni prepoznavnih znakov, brez večjega abstrahiranja podob. V določenem smislu avtoričina fotografija akumulira okoliščine, ki se odvijajo v njenem življenju,« dodaja Černelič Krošljeva. Določene podobe so prežete s tesnobo, ne navdušujejo nas z lepoto, ampak prevzamejo z negotovostjo, razmišljanjem in nas povabijo v tesen ter neprijeten dialog.

Njene fotografije tako pripovedujejo svoje lastne zgodbe, polne osebne simbolike in nakazanih pomenov, hkrati pa gledalcu ponujajo različna branja. V njenih zgodbah nekako lahko prebiramo svoje lastne zgodbe. Avtorica nam podaja dovolj miselnega prostora, da sami presodimo, ali je nakazani proces dvojnosti nepisana zgodba simbioze ali kontradikcija obeh svetov.