Družina: Rajko, žena Helena, trije otroci – Ana (devet let), Jerca (sedem let) in Jure (tri leta) – ter Rajkova mama Marija, manjka pa Rajkov ata Alojz, ki je med našim obiskom peljal mleko v Gorenjo vas.

Lep razgled uživajo ob delu

S Kovačeve kmetije na Muravah je lep razgled v dolino, a tega, kot pravi 39-letni gospodar Rajko, lahko uživajo le ob delu, ki ga imajo kljub novemu, sodobnemu hlevu res veliko. Obdelujejo 25 hektarjev kmetijskih zemljišč, redijo blizu sedemdeset goved in na dan namolzejo okrog 600 litrov mleka.

Murave – Rajko Kos, gospodar na kmetiji Pr' Kovač na Muravah pri Poljanah, je v letošnjem izboru za mladega gospodarja leta osvojil drugo mesto. »To je bila zanimiva izkušnja in bi k sodelovanju pri izboru spodbudil tudi druge mlade gospodarje,« je dejal Rajko, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje organizatorju izbora, to je časopisno-založniški družbi Kmečki glas, domačemu društvu podeželskih žena in vsem, ki so zanj navijali na sklepnem izboru v Šentvidu pri Grobelnem.

Na kmetiji obdelujejo 25 hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč ter go­spodarijo z osmimi hektarji gozda. Zemljišča so precej razdrobljena, najbolj je oddaljeno štiri kilometre od doma. Ni parcele, ki ne bi bila vsaj delno v strmini. Veliko travnikov lahko pokosijo strojno, tudi s samohodno ročno kosilnico, pri­bližno hektar pa je še vedno treba pokositi s koso. Največ »na roke« kosi oče, ki je tudi najbolj navajen tega dela, saj je v preteklosti, ko še ni bilo kosilnic, v hribih »pela« le kosa. Pred triindvajsetimi leti so imeli v hlevu osemnajst goved, od tega deset krav, potlej so hkrati z najemom zemlje od kmetov, ki so opuščali kmetovanje, povečevali tudi stalež. Hlev, ki je bil zgrajen 1969. leta, je bil za tedanje razmere velik, a je postopoma po­stajal pretesen in tehnološko zastarel. Delo je ob vse večjem številu živine postalo tudi preveč fizično naporno – krmo je bilo treba nositi v jasli in ves gnoj ročno spraviti iz hleva. V takšnih okoliščinah se je bilo treba odločiti: ali zmanjšati stalež ali se odločiti za gradnjo novega hleva. Na kmetiji so se odločili za novogradnjo. Za grad­njo, za katero so na razpisu pridobili tudi nekaj evropskih sredstev, so se odločili junija 2011, maja 2012 je bila živina že v novem hlevu na prosto rejo, s talnimi rešetkami, ki so obložene z gumami, z robotom za molžo krav, s sušilnico na topli zrak, dvigalom za prenašanje krme, z avtomatskim dodajanjem krmil, z veliko jamo za gnojevko ... In kakšne so izkušnje z robotsko molžo? »Načeloma sem zelo zadovoljen, v vseh primerih pa robot tudi ne more povsem nadomestiti človeške roke. Velika večina krav se je dobro navadila na takšno molžo, na molžo prihajajo v povprečju 2,3-krat na dan,« je dejal Rajko in dodal, da robot ni polno zaseden. Z njim bi lahko molzli sedemdeset krav, a verjetno jih toliko nikoli ne bodo imeli. Trenutno redijo blizu sedemdeset glav goved, od tega je 37 molznic, ostalo je mlada živina. Ker je okrog hleva le pol hektarja zemljišča, ni možnosti za pašo, zato morajo vso krmo pripeljati v hlev. Krave krmijo s travo, travno silažo in s senom, pred leti so kupovali tudi koruzno silažo, a so to opustili. Nekdaj so mleko oddajali samo v škofjeloško kmetijsko gozdarsko zadrugo, potlej so ga deloma v zadrugo in v sirarno Bogataj v Gorenji vasi, kjer živi Rajkova sestra Tilka, zadnjih šest let pa ga samo v sirarno. Na dan namolzejo okrog šeststo litrov mleka. »Količino bi lahko še nekoliko povečali, a le na račun boljših krav in višje mlečnosti. V čredi lisastih krav imamo zdaj tudi štiri črno-bele krave, ki veljajo za bolj »mlečni tip«. V prihodnje bomo njihov delež verjetno okrepili, vendar nisem povsem prepričan, ali jim bo hribovska krma ustrezala,« je dejal Rajko in poudaril: »Ne skrbi me odprava mlečnih kvot in prodaja mleka – potrošniki bodo tudi potlej pili mleko in jedli mlečne izdelke, bolj me skrbi, kaj bo z odkupno ceno mleka, ki se že znižuje. Kmetje smo trdoživi in bomo tako kot že večkrat v preteklosti preživeli tudi z nizko ceno, vendar v tem primeru ne bo denarja za vlaganje v razvoj. Na kmetiji pa vse, kar ustvarimo, vložimo nazaj. Privoščimo si bolj malo, na dopust gremo le za kakšen dan. Odkar imamo robotsko molžo, ki zahteva tudi nekaj računalniškega znanja, je to še težje.«

Rajko je prepričan, da bi morale biti subvencije za hribovske kmetije višje, vsaj v primerjavi z nižinskimi, in da bi država morala bolj po­skrbeti tudi za male kmetije, če želi, da bo hribovski svet obdelan in negovan. »Če bodo vse male hribovske kmetije opustile kmetovanje, bo sicer zemlje za najem dovolj, vendar je večje kmetije fizično ne bodo mogle obdelati. Posledica tega bo zaraščenost.« Ko smo Rajka vprašali, ali kaj uživajo v čudovitem razgledu v dolino (kmetija je na 750 metrih nadmorske višine), je dejal, da »v lepem razgledu uživajo spotoma, ob delu«, ki pa ga je tudi letos veliko. »Krme je zaradi obilnih padavin veliko, problem je, kako jo ob pogostem deževju in razmočenih tleh pravočasno pospraviti.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sobota, 10. maj 2008 / 07:00

Izdelujeta peharje in košare

Angelca in Alojz Golob iz Srednje vasi v Tuhinjski dolini zadnja leta svojega upokojenskega življenja z velikim veseljem krajšata z izdelovanjem peharjev in pletenih košar.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 15. avgust 2014 / 11:28

Kapica, rdeča in črna

Rdečo kapico poznamo vsi. Zadnje čase pa se največ govori o »socialni kapici«! Vendar se zdi, de večina sploh ne ve, za kaj gre. Ko zanjo prvič slišimo, pomislimo morda, da gre za ukrep so...

Nasveti / petek, 15. avgust 2014 / 11:15

Sanjski Dolomiti, II.

Punta Penia/Marmolada (3343 m) - Najvišji vrh Dolomitov. Na vrhu se počutiš tako sladko, kot bi jedel najslajšo marmelado. Po eni najstarejših zavarovanih plezalnih poti v Dolomitih.

GG Plus / petek, 15. avgust 2014 / 11:02

Mir in ljubezen pri devetdesetih

»Prvič se je poročila pri do­brih osemnajstih letih. Še danes jo vidim pred seboj. Nekega večera je vdrla v hišo, ko sem ravno mesila kruh za neko ohcet. Z njo je bil fant, malo okajen, a...

Slovenija / petek, 15. avgust 2014 / 10:59

Veliki šmaren po svetu

Med Slovenci je Marija v velikih časteh in veliki šmaren je njen največji praznik. Kako pa je s temi rečmi po svetu? Za katoličane je Marija prva dama povsod. Nekatere svetovne vere in nacije pa je sp...

Gospodarstvo / petek, 15. avgust 2014 / 10:59

Lep razgled uživajo ob delu

S Kovačeve kmetije na Muravah je lep razgled v dolino, a tega, kot pravi 39-letni gospodar Rajko, lahko uživajo le ob delu, ki ga imajo kljub novemu, sodobnemu hlevu res veliko. Obdelujejo 25 hektarje...