V spomin: Mihael Rezar (1940–2014)

Na vroč julijski popoldan smo pokopali Mihaela Rezarja iz Radovljice, nekdanjega direktorja blejske Špecerije. Rojen je bil 12. decembra 1940 v Vrbnjah pri Brčineku. Bil je najmlajši otrok in tudi kot odrasel je v šali velikokrat slišal, da je »zvata ritka«, kar je pomenilo, da je bil ljubljenček staršev, zlasti mame. Na domačo kmetijo je bil zdravo navezan in je hodil pomagat, dokler je mogel delati. Velikokrat je tudi samo prišel pogledat mamo in očeta pa jima kaj prinesel – tudi potem ko si je zgradil hišo v Radovljici. Po mali maturi je šel na trgovsko šolo in postal vajenec in nato prodajalec v radovljiški Špecerijini prodajalni.

Delo prodajalca ga je veselilo, želel je napredovati. Potem ko je postal poslovodja prodajalne, je ob delu nadaljeval šolanje. Najprej je končal srednjo ekonomsko šolo, potem pa se je vpisal še na mariborsko Visoko komercialno šolo in tako postal inženir ekonomije. To mu je omogočilo, da je v podjetju še napredoval. Najprej je postal direktor veleprodaje, potem pa generalni direktor Špecerije Bled. Na vseh delovnih mestih je bil natančen in dosleden; tudi ko je postal direktor, je bil enako strog do sebe kot do drugih. Na življenje in delo je gledal z zdravo kmečko logiko: če je bilo zjutraj parkirišče pred poslovno stavbo zasneženo, je prvi vzel v roke lopato in začel kidati, seveda pa so morali temu zgledu slediti tudi drugi … Tudi če se je ponoči kaj nenavadnega zgodilo, rop ali kaj podobnega, so najprej poklicali njega. Špecerija je bil pravzaprav njegov tretji otrok – poleg hčere Klavdije in sina Anžeta. Tudi za njiju si je vzel čas, ni pustil, da bi rasla mimo njega. Žal mu je hči umrla v prometni nesreči, ko je bila stara dvajset let; slabega pol leta za njo pa nenadoma še žena Breda, ki je bila po poklicu tudi prodajalka.

V zadnjih letih njegovega poklicnega delovanja je Mercator že začel svoj pohod, vendar je šel Miha Rezar prej v pokoj, kot pa je Špecerija postala del »najboljšega soseda«. Vsi poudarjajo, da je podjetje pustil v dobri kondiciji. Zadnja leta življenja je bolehal in v februarju letos mu je v bolnišnici zastalo srce. Oživili so ga, vendar je od takrat naprej vegetiral, ni več komuniciral z okolico. Umrl je 12. julija v domu starostnikov v Laškem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / petek, 19. avgust 2016 / 12:58

Dan teric v Davči

Davča – V Davči bo ta konec tedna že 32. Dan teric, ki ga prirejata Turistično društvo Davča in Prostovoljno gasilsko društvo Davča. Na tradicionalni dvodnevni prireditvi, ki poteka pr' Vrhovcu, bo...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 2. december 2023 / 21:25

Popotnika za radovedne

»Sva arhitekta, popotnika, ljubitelja arhitekture, umetnosti, zgodovine, narave in dobre hrane,« sta knjigi na pot zapisala življenjska sopotnika Špela Kuhar in Robert Potokar. Kot po najboljši kavi v...

Gorenjska / sobota, 2. december 2023 / 21:21

Prihaja čas za smučanje

Ko na nebu zaplešejo prve snežinke in ko pogovori vse pogosteje nanesejo na načrte o smučanju, je jasno, da prihaja prava zima. Še kot otrok sem komaj...

Slovenija / sobota, 2. december 2023 / 21:20

O volilnih prevarah

Občinski odbor SDS Škofja Loka je bil organizator pogovornega večera s predsednikom SDS Janezom Janšo. Namenjen je bil predvsem predstavitvi knjige Volilne prevare Foruma Sao Paulo, pa tudi pogovoru o...

Kultura / sobota, 2. december 2023 / 21:20

Barvitost slikarjevega vsakdana

V Galeriji Miha Maleš v Kamniku je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Roka Zelenka z naslovom Barvitost vsakdana. Kamničan po rodu, ki živi v Grožnjanu v hrvaški Istri, se predstavlja...

GG Plus / sobota, 2. december 2023 / 21:19

105 petkov

»Petkovi protesti med letoma 2020–2022 predstavljajo civilnodružbeno gibanje, kot ga v zgodovini Slovenije še nismo videli. Še nikoli ni bilo med oblastjo in civilno družbo tako velikega r...