V spomin: Mihael Rezar (1940–2014)

Besedilo: Marjeta Žebovec
Kategorija: Gorenjska / torek, 5. avgust 2014 / 12:18

Na vroč julijski popoldan smo pokopali Mihaela Rezarja iz Radovljice, nekdanjega direktorja blejske Špecerije. Rojen je bil 12. decembra 1940 v Vrbnjah pri Brčineku. Bil je najmlajši otrok in tudi kot odrasel je v šali velikokrat slišal, da je »zvata ritka«, kar je pomenilo, da je bil ljubljenček staršev, zlasti mame. Na domačo kmetijo je bil zdravo navezan in je hodil pomagat, dokler je mogel delati. Velikokrat je tudi samo prišel pogledat mamo in očeta pa jima kaj prinesel – tudi potem ko si je zgradil hišo v Radovljici. Po mali maturi je šel na trgovsko šolo in postal vajenec in nato prodajalec v radovljiški Špecerijini prodajalni.

Delo prodajalca ga je veselilo, želel je napredovati. Potem ko je postal poslovodja prodajalne, je ob delu nadaljeval šolanje. Najprej je končal srednjo ekonomsko šolo, potem pa se je vpisal še na mariborsko Visoko komercialno šolo in tako postal inženir ekonomije. To mu je omogočilo, da je v podjetju še napredoval. Najprej je postal direktor veleprodaje, potem pa generalni direktor Špecerije Bled. Na vseh delovnih mestih je bil natančen in dosleden; tudi ko je postal direktor, je bil enako strog do sebe kot do drugih. Na življenje in delo je gledal z zdravo kmečko logiko: če je bilo zjutraj parkirišče pred poslovno stavbo zasneženo, je prvi vzel v roke lopato in začel kidati, seveda pa so morali temu zgledu slediti tudi drugi … Tudi če se je ponoči kaj nenavadnega zgodilo, rop ali kaj podobnega, so najprej poklicali njega. Špecerija je bil pravzaprav njegov tretji otrok – poleg hčere Klavdije in sina Anžeta. Tudi za njiju si je vzel čas, ni pustil, da bi rasla mimo njega. Žal mu je hči umrla v prometni nesreči, ko je bila stara dvajset let; slabega pol leta za njo pa nenadoma še žena Breda, ki je bila po poklicu tudi prodajalka.

V zadnjih letih njegovega poklicnega delovanja je Mercator že začel svoj pohod, vendar je šel Miha Rezar prej v pokoj, kot pa je Špecerija postala del »najboljšega soseda«. Vsi poudarjajo, da je podjetje pustil v dobri kondiciji. Zadnja leta življenja je bolehal in v februarju letos mu je v bolnišnici zastalo srce. Oživili so ga, vendar je od takrat naprej vegetiral, ni več komuniciral z okolico. Umrl je 12. julija v domu starostnikov v Laškem.