V spomin: Mihael Rezar (1940–2014)

Na vroč julijski popoldan smo pokopali Mihaela Rezarja iz Radovljice, nekdanjega direktorja blejske Špecerije. Rojen je bil 12. decembra 1940 v Vrbnjah pri Brčineku. Bil je najmlajši otrok in tudi kot odrasel je v šali velikokrat slišal, da je »zvata ritka«, kar je pomenilo, da je bil ljubljenček staršev, zlasti mame. Na domačo kmetijo je bil zdravo navezan in je hodil pomagat, dokler je mogel delati. Velikokrat je tudi samo prišel pogledat mamo in očeta pa jima kaj prinesel – tudi potem ko si je zgradil hišo v Radovljici. Po mali maturi je šel na trgovsko šolo in postal vajenec in nato prodajalec v radovljiški Špecerijini prodajalni.

Delo prodajalca ga je veselilo, želel je napredovati. Potem ko je postal poslovodja prodajalne, je ob delu nadaljeval šolanje. Najprej je končal srednjo ekonomsko šolo, potem pa se je vpisal še na mariborsko Visoko komercialno šolo in tako postal inženir ekonomije. To mu je omogočilo, da je v podjetju še napredoval. Najprej je postal direktor veleprodaje, potem pa generalni direktor Špecerije Bled. Na vseh delovnih mestih je bil natančen in dosleden; tudi ko je postal direktor, je bil enako strog do sebe kot do drugih. Na življenje in delo je gledal z zdravo kmečko logiko: če je bilo zjutraj parkirišče pred poslovno stavbo zasneženo, je prvi vzel v roke lopato in začel kidati, seveda pa so morali temu zgledu slediti tudi drugi … Tudi če se je ponoči kaj nenavadnega zgodilo, rop ali kaj podobnega, so najprej poklicali njega. Špecerija je bil pravzaprav njegov tretji otrok – poleg hčere Klavdije in sina Anžeta. Tudi za njiju si je vzel čas, ni pustil, da bi rasla mimo njega. Žal mu je hči umrla v prometni nesreči, ko je bila stara dvajset let; slabega pol leta za njo pa nenadoma še žena Breda, ki je bila po poklicu tudi prodajalka.

V zadnjih letih njegovega poklicnega delovanja je Mercator že začel svoj pohod, vendar je šel Miha Rezar prej v pokoj, kot pa je Špecerija postala del »najboljšega soseda«. Vsi poudarjajo, da je podjetje pustil v dobri kondiciji. Zadnja leta življenja je bolehal in v februarju letos mu je v bolnišnici zastalo srce. Oživili so ga, vendar je od takrat naprej vegetiral, ni več komuniciral z okolico. Umrl je 12. julija v domu starostnikov v Laškem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 22. maj 2010 / 07:00

Pižam`ce za male zaspance

Jesenice - V okviru donatorske akcije Pižam'ce za male zaspance je Vzajemna otroškemu oddelku jeseniške bolnišnice podarila 350 otroških pižam, ob tem pa je za zabavo malih bolni...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 4. junij 2010 / 07:00

Harmonikarji znova v Besnici

Ta konec tedna bo Besnica gostila 11. festival narodnozabavne glasbe Zlata voščenka, 19. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev in 2. Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za pokal Kranja.

Prosti čas / petek, 4. junij 2010 / 07:00

Pogum in Primorski fantje

Predstavljamo še zadnji tekmovalni ansambel, ki bo 11. junija ob 19.30 nastopil na desetem Večeru slovenskih viž v narečju v Škofji Loki - ansambel Pogum. Gostje v revijalnem delu večera bodo Primorsk...

GG Plus / petek, 4. junij 2010 / 07:00

Greste kaj na morje?

Gorenjska ni obmorska dežela, ima pa prost dostop do morja - in to po avtocesti! Do tistih dobrih štirideset kilometrov obale, ki jo premore naša država (sosednja hrvaška pa kar 4012). Do 25...

Zanimivosti / petek, 4. junij 2010 / 07:00

Čas bodo znova zavrteli nazaj

Bled - Ta konec tedna se bo na Blejskem gradu znova mogoče pridružiti grajskim gospodičnam in vitezom. Zavod za kulturo Bled bo namreč že četrto leto zapored pripravil Srednjeveš...

Radovljica / petek, 4. junij 2010 / 07:00

Dejstva, ne sentimentalnost

"Vse do danes mi je zgodovina vedno dala prav. Na žalost," je na nedavnem predavanju v Radovljici dejal tržaški pisatelj, akademik Boris Pahor.