Projekt ALPA je ponudil smernice za revitalizacijo in trajnostno kmetovanje na pašnih planinah. / Foto: Matic Zorman

Oživiti planinski svet

V prostorih Občine Tržič je potekalo sklepno dejanje ob zaključku projekta Sonaravno upravljanje planin na varovanih območjih – ALPA.

Tržič – Vanj je bila vključena tudi planina Korošica, kot dober primer ohranjanja življenja na planini. Namen projekta je bil na naravi prijazen in sodobnemu času primeren način ponovno oživiti planine in tako pomagati lokalnim prebivalcem, posebej kmetom, da lahko v svojem okolju dobijo dodatno motivacijo za preživetje in prispevajo h kratkim oskrbnim verigam. Projekt, vreden dobrih 873 tisoč evrov, je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije, v njem pa je sodelovalo sedem partnerjev, trije iz Slovenije ter štirje iz Avstrije. Projekt, ki se je pričel marca leta 2012, zaključuje pa se s koncem letoš­njega junija, so predstavili župan Občine Tržič Borut Sajovic, direktor Zavoda RS za varstvo narave Darij Krajčič, vodja projekta ALPA Mirjam Dular in najemnik na planini Korošica Miro Kavar. »V projektu smo izhajali iz dejstva, da uporaba planin za sezonsko pašo živali v Sloveniji peša, saj imajo kmetje zaradi manjšanja števila živali in opuščanja kmetovanja dovolj pašnih površin v dolinah in v okolici svojih kmetij. Opazili smo, da pašne planine vse bolj zaraščajo. Poleg tega je na planinah, kjer se izvaja redna sezonska paša, vse več pritiskov. Zaradi sodobnih smernic v kmetijstvu se namreč na veliko planinah pasejo pasme, ki so ekonomsko donosnejše in ne tradicionalne,« je problematiko predstavila Mirjam Dular. Tako so v okviru projekta na štirih projektnih območjih opravili socioekonomske analize, na petih območjih so popisali rastlinske in živalske vrste in njihove habitate, opravili pa so tudi analizo vodnih virov na enem od pilotnih območij. Ocenili so ustreznost trenutnega načina upravljanja na planinah in pri­pravili predloge za izboljšanje. Velik del naporov pa je šel v delo z ljudmi – za lastnike, ki živijo na območjih, so pripravili številne delavnice, kjer so jih spodbujali k iskanju dodatnega zaslužka s trženjem izdelkov oziroma pri razvijanju blagovne znamke. »S tovrstnimi projekti je potrebno nujno nadaljevati. Začetek je uspešen, toda pred nami je še veliko trdega dela,« je predstavitev sklenil Miro Kavar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 8. maj 2013 / 07:00

Škofjeločan na čelu evropskih študentov

Na zasedanju Evropske zveze študentov (ESU) konec aprila v Budimpešti so za novega predsednika izvolili Škofjeločana Roka Primožiča. Enoletni mandat bo nastopil v začetku julija.

Objavljeno na isti dan


Šenčur / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:19

Vroče dopoldneve krajšali z ustvarjanjem

Visoko - Kulturno društvo Valentin Kokalj Visoko je s pomočjo Občine Šenčur že peto leto zapored pripravilo enotedenske poletne delavnice. Otroškega živ-žava, kot so jih poimenovali, se je...

Razvedrilo / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:18

Pastirska veselica

Na Veliki planini so prejšnjo soboto pripravili prvo srečanje narodnozabavnih ansamblov, ki se je razvilo v pravo pastirsko veselico. Slovesnost so imeli te dni v Radovljici, Gorenjce pa smo srečali t...

Humor / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:16

Od cegla do bukve

Nekdanji prvi mož ajdovskega gradbenega podjetja Primorje se je odlično znašel na novem delovnem mestu. Kaj najraje berejo zaporniki? Ekskluzivno za Malega brata.

Razvedrilo / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:16

Živi za glasbo

Glasbeni oboževalci, navdušenci oziroma fani večino prostega časa namenijo svojim najljubšim glasbenikom ter z njimi dihajo na vsakem koraku. Mednje sodi tudi mladi Julij Koporec iz Predoselj, čigar ž...

GG Plus / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:13

Brvarjev Material

»Kot je v vaških gostiščih navadno, je bila točilnica polna obrazov, podobnih grudam zemlje, tisti za šankom pa je bil neolupljena čebula. Mimo zbirke lovskih trofej z zaprašenim medvedom,...