Biološka zdravila razvijajo v Mengšu

Biofarmacevtika Mengeš v okviru skupine Sandoz, ki je vodilni svetovni proizvajalec podobnih bioloških zdravil, predstavlja ključni steber razvoja. V Mengšu namreč razvijajo celične kulture, ki so podlaga razvoja podobnih bioloških zdravil.

Mengeš – Biofarmacevtika je v Leku strateškega pomena postala že v 90. letih prejšnjega stoletja, skokovit razvoj pa beležijo od leta 2002, ko so ustanovili enoto Biofarmacevtika, ki ima danes na lokaciji v Mengšu že štiri obrate – dva razvojna in dva proizvodna ter že več kot dvesto zaposlenih, visoko izobraženih strokovnjakov večinoma iz Slovenije.

Družba Novartis je doslej v Biofarmacevtiko Mengeš, ki je sicer del Novartisove divizije Sandoz in je edini biofarmacevtski obrat v Sloveniji, vložila že več kot šestdeset milijonov evrov, saj se zaveda, da bodo biološka zdravila v prihodnje v svetovni farmacevtski industriji igrala ključno vlogo. Še zlasti področje tako imenovanih podobnih bioloških zdravil, ki jih je vsebinsko mogoče primerjati z generičnimi zdravili pri klasičnih zdravilih. Prav ta razvijajo v Sandozu, kjer so s 54-odstotnim tržnim deležem že prevzeli vodilni položaj v svetu podobnih bioloških zdravil, obseg prodaje v zadnjih petih letih pa so povečali za skoraj polovico. Kot je na t. i. Dnevu biofarmacevtike v mengeškem Leku v torek, 6. maja, novinarjem med drugim pojasnilo vodstvo Leka in Biofarmacevtike Mengeš, biološka zdravila v zdravstvu predstavljajo pravo revolucijo pri zdravljenju zahtevnih bolezni, kot so različne vrste raka, artritis, luskavica, motnje rasti … »Poraba bioloških zdravil v svetu raste precej hitreje kot poraba klasičnih zdravil, in če je bil delež bioloških zdravil v zdravstvu leta 2008 približno dvajsetodstoten, bo leta 2018 predvidoma že presegel trideset odstotkov vseh zdravil. Med desetimi najbolje prodajanimi zdravili v svetu je bilo lani kar sedem bioloških zdravil, vse to pa kaže na njihovo izjemno pomembnost. In zelo nas veseli, da dosežki, ki krojijo sam svetovni vrh, nastajajo tudi v tako majhnem okolju, kakršno je slovensko. V Biofarmacevtiki Mengeš namreč razvijamo celične kulture, ki so podlaga razvoja podobnih bioloških zdravil v celotni skupini Sandoz,« je med drugim povedal predsednik uprave Leka mag. Vojmir Urlep.

Sandoz globalno trži tri podobna biološka zdravila: filgrastim, epoetin alfa in somatropin. Kot so v torek, 6. maja, predstavili na t. i. Dnevu biofarmacevtike, v Biofarmacevtiki Mengeš deluje razvojni center odličnosti za celične kulture za podobna biološka zdravila, center za razvoj procesov za biološka zdravila iz celičnih kultur, strateški center skupine Novartis za perfuzijsko tehnologijo ter Sandozov proizvodnji center za učinkovino epoetin alfa. Samo s prodajo eritropoetinov Biofarmacevtika Mengeš letno ustvari 100 milijonov dolarjev.