Pogled na Brezniške peči, z značilnim vodostajem. Zadaj je Dobrča. / Foto: Jelena Justin

Greben nad Kašarijo

Brezniške peči/Smokuški vrh (1122 m) - Ko se peljemo proti Jesenicam, vidimo nad vasmi pod Stolom nižji greben, ki že od daleč deluje atraktivno. Po njem gre neoznačena grebenska pot, mestoma divja in izpostavljena. Skrajni zahod, ali pa začetek, če hočete, Kamniško-Savinjskih Alp.

Naša tokratna tura nas bo popeljala čez greben, ki označuje začetek Kamniško-Savinjskih Alp. Gre za greben Peči, bolj znan kot Brezniške peči, katerih najvišji vrh je Smokuški vrh s svojimi 1122 m. Grebena, ki je sicer skromne višine, ni za podcenjevati, saj je mestoma precej divji, izpostav­ljen, atraktiven. Ni ravno sprehod.

Zapeljemo se proti Jesenicam in se usmerimo na izvoz Lesce. V krožišču nadaljujemo na prvem izvozu proti Žirovnici. Po nekaj kilometrih smo na križišču, kjer zavijemo desno in takoj levo. Smo v vasi Moste, kjer na primernem mestu parkiramo. Sprehodimo se proti zahodu, do konca vasi in med zadnjimi hišami proti vznožju grebena. Ozka, neoznačena stezica nas v strmem vzponu popelje do vrha grebena, kjer nadaljujemo desno oz. proti vzhodu. Z desne se nam pridruži pot, ki pripelje mimo vodostana, ki je odlična razgledna točka. Vodostan v Rebru je bil zgrajen leta 1914 za oskrbo HE Završnica in kasneje HE Moste. Sledi atraktiven del poti, ki vodi čez skale, čez skalne roglje, ki jih je potrebno preplezati. No, je tudi možnost, da se jim izognemo, a je ravno tako po­trebna previdnosti, da ne zdrsnemo po gozdnem pobočju. Za nami sta Brinjev vrh in Lipje. Na naši levi strani je jezero v Završnici, če pa pogledamo desno, pa v daljavi vidimo Blejsko jezero. Sledimo dobro vidni in lahko sledljivi stezici, ki nas pripelje pod Mali vrh, 863 m, kjer je razpotje s smerokazi. Mi nadaljujemo naravnost, v nekaj minutah pa lahko sestopimo tudi do cerkvice sv. Lovrenca, katere začetki datirajo v 14. stoletje. Sestopimo z Malega vrha in nadaljujemo proti Gosjaku. Pred nami so Peči nad Skavalíco, ki so dostopne le s plezanjem. Jih je pa moč tudi obhoditi. Na sedlu Gosjak, 814 m, kjer je razpelo, se začne vzpon na Gosjak, 883 m. Z Gosjaka sestopimo do sedla Vrh, kjer sta vodni zbiralnik in znamenje. Tod se začne strm, skalnat vzpon na Smokuški vrh. Vzpon je mestoma zračen, predvsem pa pospeši srčni utrip, saj je strmina precejšnja. Pomagamo si z rokami, saj se vzpenjamo čez gladke skale. Možnost zdrsa je velika, sploh po dežju. Ko že mislimo, da smo na vrhu, se vrh pojavi še malce v daljavi. In ko končno zagledamo klop, ugotovimo, da smo šele na predvrhu, na Jecoli, 1080 m visoko. Do vrha Smokuškega vrha nas loči še nekaj minut. Z Jecole se vzpenjamo skozi gozd, nato pa pot zavije desno do roba in nas pripelje na Vrh Peči oz. na Smokuški vrh. Do sem smo potrebovali približno tri ure. Z vrha sestopimo proti vzhodu do vznožja vršne strmine, kjer zavijemo de­sno navzdol. Sestopna pot se zelo strmo spusti in ko zagledamo množico poti, ki se križajo, zavijemo levo in prečimo manjše melišče. Sledi gozdno pobočje in kmalu smo na širši poti in na drevesu celo zagledamo markacijo. Smo na vezni poti, ki povezuje sv. Petra oz. Sankaško kočo z Mostami. Nadaljujemo v smeri markacij do Sankaške koče, od tam pa proti cerkvici sv. Petra, od koder sestopimo čez smučišče Krpin do parkirišča, kjer je otroško igrišče. Kaj pa sedaj? Hm … če smo se organizirali že pred turo in nas v Begunjah čaka še en avto, ni problema, če pa drugega avtomobila ni, potem nas pa čaka približno šest do sedem kilometrov asfalta do Most, kjer je jekleni konjiček. Možnost je seveda tudi ta, da se od Sankaške koče po južnih pobočjih vrnemo na izhodišče, ali pa z najvišje točke grebena po poti vzpona sestopimo do sedla Vrh, kjer je vodno zajetje, tam zavijemo levo na pot, ki se spušča v dolino. Ko zagledamo še eno vodno zajetje, zavijemo desno na prečno pot čez melišče, ki nas pripelje v Zabreznico, od tam pa ni več daleč do avtomobila.

Tura ni za vrtoglave in zaradi nizke nadmorske višine jo nikar ne podcenjujmo.

Nadmorska višina: 1122 m
Višinska razlika: 563 m
Trajanje: 4 do 5 ur
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 19. maj 2010 / 07:00

Manjša bilančna vsota, a večji dobiček

UniCredit Banka Slovenija je v letošnjem prvem četrtletju dosegla bistveno boljše rezultate kot v enakem lanskem obdobju.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Kontrolirajmo se

Tudi pohodnik, tudi če je šestdeset let star, tako kot Jože, se lahko nauči uporabljati uro, ki nam šteje srčne udarce, 'pulzmeter'. O tem sem pisal v prejšnjih številkah. Hoja po pulzu je na tak...

GG Plus / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Nesnažnikom v poduk

Devetošolci na OŠ Naklo so že pravi ekofrajerji, kar so dokazali na Biološki konferenci. Pod drobnogled so vzeli tudi asfaltno bazo in Dinos v domači občini ter soočili mnenja glede postavitve sežigal...

GG Plus / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Najboljši športniki upokojenci

Ena zlata, pet srebrnih in štiriinštirideset bronastih medalj. Toliko so jih pri Društvu upokojencev Kranj podelili na prireditvi "Športnik leta upokojenec 2012".

Kronika / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Gnojnico izlival kljub prepovedi

Kranj - Kranjski policisti so pred dnevi v večernih urah na Primskovem pri Kranju obravnavali 40-letnega Kranjčana, ki je s traktorjem po tleh, prekritih s snežno odejo, izlival...

Gospodarstvo / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Sečnja bo lahko intenzivnejša

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so z novim načrtom občutno povečali dovoljeno sečnjo. K boljšemu gospodarjenju z gozdovi bi lahko pripomoglo povezovanje lastnikov.