Vzgoja in nega gorenjskega nageljna

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 25. marec 2014 / 09:02

Pri Gorenjski turistični zvezi poteka akcija Vrnimo gorenjski nagelj na gorenjski balkon in okna z namenom, da se ohrani ta avtohtona rastlina. O vzgoji in negi gorenjskega nageljna je predavala Mojca Cvek iz Vrtnarije Urša na Ilovki.

V okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna se je pred leti Gorenjska turistična zveza odločila za akcijo Vrnimo gorenjski nagelj na gorenjski balkon in okna z namenom, da se na Gorenjskem ohrani ta avtohtona rastlina. »Okrog leta 2000 je gorenjski nagelj skoraj povsem izumrl, s to akcijo smo zato želeli spodbuditi vrtnarje, da so začeli spet vzgajati in prodajati sadike, potrošniki pa jih kupovati in negovati. V okviru te akcije smo imeli letos tudi predavanji na temo vzgoje, nege in bolezni gorenjskega nageljna. Prvo je bilo v Podbrezjah v vrtnariji Zdenke in Andreja Aljančič, ki že dolga leta vzgajata gorenjski nagelj. Njihove sadike krasijo koče na tržiških planinah, kot so Dolga njiva pod Košuto, Kofce in Dobrča. Zdaj je namreč čas, da se sadike posadijo v korita, da poleti lepo zacvetijo,« je povzela Mirjam Pavlič iz Gorenjske turistične zveze.

Pri Turističnem društvu Kokrica so bili gostitelji drugega predavanja prejšnji četrtek. Predavala je Mojca Cvek iz Vrtnarije Urša z Ilov­ke pri Kranju, kjer gorenjske nageljne gojijo že dvajset let. »Gorenjski nagelj sodi v zvrst krivičnikov. Obstajajo gorenjski in švicarski nageljni. Gorenjski ima svetlo rdeč cvet, v sredini cveta sta obvezna dva bela krivčka. Cvet švicarskega nageljna je temno rdeč, bistveno laže ga je vzgajati, odporen je proti plesni, prenaša temperaturne spremembe in veliko bolj cveti kot gorenjski nagelj. Če bi gorenjske nageljne vzgajali na osemsto metrih nadmorske višine, bi ta dosegel kakovost švicarskega. Na tej nadmorski višini je poleti dosti hladneje, ni sopare, prehude vročine, ki se pojavlja v zadnjih letih in zaradi česar nagelj izgublja odpornost proti boleznim. Bolan nagelj slabo prezimi,« je še povedala Mojca Cvek.

Jutranje sonce

Posebnost gorenjskega nageljna je, da ima čisto svoj vonj, v večernih urah še bolj zadiši. Cvetovi ne odpadajo, kot na primer pri bršljankah. »Ustrezata mu severna ali vzhodna lega. Na soncu bo sicer rasel, vendar ne bo tako gost, kot če ga postavimo samo na jutranje sonce. Nagelj ima zelo rad zračnost. Včasih so rekli, posadite jih v leseno korito na leseno podlago, da lahko zrak od zadaj še vedno kroži. Sadimo v rahlo odcedno zemljo, kupi se lahko tudi zemlja, ki je pripravljena prav za nagelj­ne. Zemlji moramo dodati malo šote in hranil, mivke pa ne. Preperelega gnoja dodamo največ tretjino, razen če je gnoj star že na primer šest let. Vendar je pri dodajanju gnoja treba biti previden, da ga ni preveč. Korenine ne smejo stati v vodi niti ne priporočam sajenja v korita z vodno rezervo. V korito dolžine šestdeset centimetrov posadimo samo tri sadike nageljnov, če jih bo več, ne bo dihal ob razrasti. Zalivamo najraje zjutraj na dva do tri dni, nekateri dodajo pri zalivanju k vodi tudi malo mleka. Dognojujemo na dva do tri tedne, nagelj ne potrebuje toliko hrane; če je ima preveč, bo imel premočno in pregosto rast. Moja stara mama je dala k nageljnom vedno jajčne lupine, ki dajejo kalcij. Težko bi rekla, kako se to še obnese v razmerah sedanjih podnebnih sprememb,« je dejala Mojca Cvek.

Prezimovanje in razmnoževanje

Največ škode spomladi nageljnu povzroči veter, zato je zelo pomembno, da je nagelj do poletnega cvetenja v zavetrni legi. Nageljnove sadike se kupujejo zdaj, če jih boste maja, bo namesto junija oziroma julija začel cveteti šele septembra. Sogovornica še svetuje: »Nagelj naj bo pod streho oziroma dovolj zaščiten pred neposrednim dežjem. »Konec avgusta poščipajte vrhove, lahko jih posadite kar v vrt, v treh tednih bodo naredili korenino. Potaknjence lahko posadite tudi v posebne lončke za potaknjence in jim ne dodajajte preveč zemlje. Jeseni pa naj bo nagelj čim dalj časa zunaj. Če enkrat premrzne, dobi odpornost proti boleznim. Vsak nagelj naj bi enkrat v svojem življenju premrznil. Zmrzne lahko do minus osem, celo do minus deset stopinj Celzija. Ob prezimovanju ima dovolj osem stopinj Celzija, zalijete ga samo enkrat na mesec, ker mora počivati. Na vsaka tri leta je treba nagelj obrezati in presaditi. Presadite ga konec januarja, začetek februarja. Če vam je slabo prezimil, ga skrajšajte in porežite osušene listke.«

Trdovratne pršice

Bolezni nageljna so rja, plesen, zelo malokrat uši. »Najbolj trdovratne so pršice, ki se jih s prostim očesom na vidi, še z lupo jih težko opazimo. Spodaj nagelj postane sivkast, nekateri to zamenjujejo za plesen. Do konca junija, julija to ne bo problem, kasneje pa. Gojitelji uporabljajo različna škropiva, nekateri imajo fitofarmacevtska dovoljenja in kupujejo kemična zaščitna sredstva, drugi uporabljajo naravna škropiva, na primer iz kopriv, gabeza in podobno. Na trgu se dobi že homeopatski pripravek za plesni in škodljivce. Letos bom to prvič poskusila, to pa naj bi delovalo predvsem preventivno. Dobijo se tudi sistemska gnojila prav za nageljne. Če ni pogostega dežja, jih ni treba pogosto škropiti. Škropivu dodajte kapljico milnice ali mehčalca, ker se samo škropivo ne prime listov in spolzi dol, zato nima učinka. Škropite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer po deseti uri. Nikoli ne škropite v soncu, nikoli v hudem vetru. Jaz običajno korito položim na travo in obrnem tako, da je spodnji del rastline (kateri je sicer pritisnjen ob ograjo) obrnjen navzgor tako, da je viden, potem pa ga poškropim z zaščitnim sredstvom. Nagelj ni krhek in se ne polomi kar tako,« je sklenila Mojca Cvek. Dodala je še, da je gorenjski nagelj najlepši, če je v koritu sam. »Lepo se sicer obnese tudi z lotusom, tako da sta ti dve rastlini lahko posajeni v istem koritu. Lepo se kombinira z asparagusom, vendar morata biti nagelj in asparagus posajena v ločeni koriti. Enako velja, če nagelj kombiniramo z »roženkravtom«. Življenjska doba gorenjskega nagelj­na je tudi do deset let, pred leti je bila še daljša. Gorenjski nagelj se mi je lepo obnesel tudi kot obešanka. Se splača poskusiti.«