V Cerklje na prosene jedi

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Cerklje na Gorenjskem / četrtek, 23. januar 2014 / 06:00

Prosena kaša s suhimi slivami, maželjni s prosenim nadevom in proseni žganci s čežano je le nekaj jedi, značilnih za občino Cerklje, ki so svoje mesto našle v strategiji gastronomije Gorenjske.

Cerklje – Strategijo gastronomije Gorenjske je v lanskem letu izdelal priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, ki je minuli teden v sodelovanju z Občino pripravil predavanje Kje na kulinaričnem zemljevidu Gorenjske so Cerklje.

»Slovenija je kulinarično izjemno bogata in raznolika, a žal imamo sami do te svoje dediščine zelo negativen odnos. Preprosto ne znamo graditi iz lastnega bogastva. Gastronomska strategija Slovenije, ki smo jo izdelali leta 2006, združuje kar 24 gastronomskih regij z okoli 200 značilnimi nosilnimi jedmi, pri tem pa je prav Gorenjska najbolj številno zastopana,« je med predstavitvijo značilnosti kulinarike in gastronomije po svetu in v Sloveniji, poudaril dr. Janez Bogataj, ki skupaj s številnimi gorenjskimi gostinci prav v teh dneh pripravlja katalog, kjer bodo značilne gorenjske jedi na ogled tudi na slikah. Predavanje, ki so se ga udeležili številni občani, tudi nekateri gostinci in turistični delavci, je bilo namenjeno predvsem značilnim jedem v občini Cerklje, med katerimi pa prevladujejo jedi iz prosa. »Koncentracija njivskih površin, posejanih s prosom, je bila nekdaj na tem območju zares močna in to žito je imelo vse do konca 18. stoletja zelo pomembno mesto v prehranjevanju. Proso včasih ni sodilo med dajatve tlačanov, zato so nižji sloji iz njega razvili številne jedi – s proseno kašo ali pa prosenimi žganci,« je zbranim ra­zložil Bogataj in naštel nosilne jedi občine Cerklje, ki so uvrščene v strategijo gastronomije Gorenjske: zelje ali repa s proseno kašo, med domačini znano tudi kot burkaša, krapi s proseno kašo, prosena kaša s suhimi slivami, maželjni s prosenim ali ješprenjevim nadevom, proseni žganci s čežano, goveja ali svinjska juha s bleki, preste (čeprav so po prstah danes bolj znani v Vodicah, izvirajo iz Adergasa), gorenjski želodec s proseno kašo, repa s proseno kašo in zabeljena prosena kaša.

Prosa je bilo na območju Cerkelj nekdaj torej v izobilju, a kaj, ko je danes s tem žitom zasejana le še redko katera njiva. Kje torej dobiti proseno kašo ali proseno moko? »Kulinarična zgodba na temo prosa bi bila lahko lepa spodbuda za kmete, seveda pa tudi za gostince. Če boste imeli na svojem jedilniku vsaj eno omenjeno jed in to posebej označeno kot značilno cerkljansko, in če boste jed znali povezati z zgodbo, boste naredili zelo veliko,« je še povedal Bogataj in predlagal, naj se v kulinarične zgodbe vključi tudi osnovnošolce, ki bi v domačem okolju lahko naredili raziskovalne naloge na temo starih jedi. Vsaka dobra stvar se namreč gradi na dolgi rok.