Mateja Habjanič / Foto: Gorazd Kavčič

Biti zmožen, zdrav …

Izraz fitnes se je prijel za prostor, v katerem so različne naprave in trenažerji za telesno vadbo, tekaške steze, orbitreki, »spinerji«. Vendar, danes so bolj zaželene dvorane z vadbenimi pripomočki, kot so proste uteži, blazine, elastike, utežke, kolebnice, TRX ...

Kako se znebiti predsodkov o vadbi med štirimi stenami v »zatohlih« dvoranah, kaj je v svetu »fitnesa« najbolj »in« in kaj najbolj »out«, kako ljudi prepričati, da se sploh odločijo za tovrstno telesno vadbo, smo povprašali Matejo Habjanič, osebno in kondicijsko trenerko, inštruktorico in maserko ter lastnico novega vadbenega centra Mateja šport v Kranju.

»V Sloveniji so zdaj (končno!!!) najbolj »in« visoko intenzivni, intervalni in funkcionalni treningi, poimenovani na najrazličnejše načine, tako da pritegnejo ljudi. So pa vsekakor najboljša in najbolj učinkovita vadba za rekreativce, ki želijo v čim krajšem času narediti čim več in ki upoštevajo načela treninga. Funkcionalno pomeni, da uporabljajo čim bolj funkcionalne vaje – take, ki imajo določeno funkcijo in ti koristijo tudi v vsakdanjem življenju, ne vaj, ki so same sebi namen. Take so fitness naprave ali trenažerji – recimo vaja metulj – gre zgolj za krepitev enega dela prsne mišice, ki nima kakšne pametne funkcije razen te, da se ta mišica poveča, izoblikuje in poveča svojo moč pri točno določenem gibu. »Out« bi lahko po mojem mnenju že končno bili klasični fitness centri z napravami. Pa so kljub širjenju funkcionalne vadbe in vse večjem zavedanju, da je taka vadba boljša, še vedno zelo popularni. Tako da ne vem, kaj je »out«. Na srečo je vse več ljudi telesno aktivnih, tako da je vse »in«,« razlaga Mateja Habjanič.

Kaj je po vaše definicija fitnesa? Je fitnes sploh še prava beseda za to, kar se ponuja v vašem ali podobnem studiu?

»Iz mojega dokaj starega »difovskega« učbenika: fitness izhaja iz besede fit, kar pomeni biti zmožen, sposoben, zdrav, fitness pa sposobnost, zmožnost, zdravje. Pa še ena: fitness (ang. sposobnost, pripravnost, prilagodljivost) pomeni stanje, ko je človek čil, zdrav in treniran ter kot tak usposobljen tudi za zahtevnejše obremenitve pri športu in delu. (Ulaga, 1996) Sama se s tem strinjam in mislim, da je to prava razlaga oziroma bi morala biti. Vendar se je prijel izraz fitnes za prostor, kjer so različne naprave in trenažerji za vadbo. Mojemu studiu ali podobnemu, bi jaz rekla vadbeni center.«

Na kakšen način pritegnete ljudi na vadbo?

»Vsaj pri ženskah je hujšanje še vedno najmočnejši motiv za obiskovanje vadbenih centrov. Pri moških pa oblikovati telo – to pomeni veliki bicepsi, kvadratki na trebuhu … žal!

Tako da je to še vedno najboljši način za pritegniti vadeče. Na srečo pa je vse več takih, ki se zavedajo pomena telesne aktivnosti. Tako da hodijo na vadbo zato, ker vedo, da je to zanje dobro. Peščica pa je celo takih, ki se zavedajo, kako pomembne so gibljivost, moč, stabilizacija. Jaz, ki nisem dober prodajalec in se mi zdi butasto razlagati, da bodo shujšali od dvakrat tedenske srednje do malo intenzivne enourne vadbe (ker ne bodo), želim narediti vadbo čim bolj kvalitetno. V smislu, da čim več naredijo zase in za svoje telo in da se imajo na vadbi dobro, uživajo, tako da naslednji obisk ni več vprašljiv. Tako pritegnem vadeče, drugače ne znam niti nočem.«

Kako se znebiti predsodka, da ni »zdravo« vaditi v zaprtih, zatohlih prostorih? So moderni fitnesi sploh še zatohli oz. nezračni?

»Tudi sama menim, da je bolje in bolj zdravo trenirati v naravi. Vendar pa vadba notri ni "nezdrava". Mislim, da je danes za zračenje kar dobro poskrbljeno. Večina fitnesov ima klimo, vendar ta samo hladi zrak, ne reši pa problema smradu in zatohlosti, tako da je nekaj tega še vedno prisotnega, vendar pa se z sodobnimi napravami kar dobro reši. Za moje pojme je še zmeraj najbolje, če lahko na stežaj odpreš okna.«

Kakšni so svetovni trendi v fitnesu?

»V tujini je funkcionalna vadba že nekaj časa popularna, ni v zatonu, ampak se iščejo čim bolj zanimivi načini treniranja, ki bi pritegnili čim več ljudi. Zanimive so tudi »body&mind« vadbe, kot so pilates, joga in njihove različice. Če greš na kakšen sejem fitnesa, pa predstavljajo veliko najrazličnejših rekvizitov, toda le malo od teh je tako dobrih, da se jih zares prime.

Zima počasi, a zanesljivo prihaja, dan je vse krajši, večeri pa postajajo predolgi za posedanje pred televizijo. Še vedno smo zagovorniki gibanja v naravi, vendar smo tam največkrat sami; zakaj ne bi nekaj mesecev na leto svoje telo krepili v družbi, na kakem dobrem vadbišču, ob predani glasbi in kakem odličnem osebnem trenerju?«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 20. maj 2016 / 14:51

Bilančnega dobička ne bodo delili

V Gorenjski banki naj bi na ponedeljkovi skupščini imenovali štiri nove člane nadzornega sveta.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Smučarji in škotsko krilo

Da imata moški kilt oziroma škotsko krilo in smučanje na Gorenjskem nekaj skupnega, smo lahko izvedeli šele pred dnevi, ob tradicionalnem Pokalu Loka.

Zanimivosti / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Pasijonska kuha in peka

Ob Škofjeloškem pasijonu, ki ga bodo letos ponovno izvajali od 27. marca do 19. aprila, se vrstijo spremljajoči dogodki. Kuharska in pekovska delavnica za gostince.

Humor / petek, 20. februar 2009 / 07:00

V tem grmu tiči Murko

Zadnjič sem si ogledal film Martina Scorseseja Shine a Light o skupini The Rolling Stones. In ugotovil, zakaj Murko tako rad "poje".

Gorenjska / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Komentar: Še ena civilna iniciativa

»Damijan Perne je Kranjčan, ki drži obljubo!« Tako se je glasil njegov razglas v času lokalnih volitev pred dobrima dvema letoma. Izvoljeni župan je tedaj poudaril, da se bo zavzel tudi za oživit...

Žirovnica / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Denar za socialo celo ostaja

V Občini Žirovnica so lani dobili le štiri prošnje za enkratno socialno pomoč, tako da niso porabili niti polovice denarja, ki je bil v proračunu zagotovljen v ta namen.