»Vsi se navajamo na novo stanje. Dopoldne si v vlogi zaposlenega, ki ščiti svoje pravice, popoldne pa si v vlogi lastnika, ki mora ščititi kapital. Smo v dvojni poziciji.« / Foto: Gorazd Kavčič

Že danes izpostavljeni svetovni konkurenci

Zadnji mesec so Slovenijo pogosto obiskali visoki predstavniki Ruske federacije in pomembni šefi ruskih podjetij. »V Iskratelu so bili predstavniki Gazproma, mi smo bili na predstavitvi dokumentarnega filma ob dnevu zmage, ki si ga je ogledal ruski zunanji minister Sergej Lavrov,« pove Željko Puljić.

Kranj – Za kranjski Iskratel je rusko tržišče najbolj pomembno, saj na njem ustvarijo približno polovico vseh prihodkov. Ob upoštevanju držav nekdanje Sovjetske zveze skupna prodaja zraste na kar 80 odstotkov. »V stabilnem političnem okolju so dolgoletni poslovni partnerji dobro zapisani. Mi smo na teh trgih prisotni več kot trideset let, za njih smo pomembna blagovna znamka, tovrstna srečanja pa slej ko prej obrodijo sadove,« razloži Željko Puljić, glavni direktor podjetja Iskratel.

Lanski načrti Iskratela so bili zelo ambiciozni – doseči okroglih sto milijonov evrov prihodkov oziroma desetodstotno rast.

»Lani nam je uspela skoraj petodstotna rast. Razlogov je več, od globalnega – gospodarske krize, ki še vedno ni popustila, med najbolj prizadetimi panogami pa je informacijsko-telekomunikacijski (IKT) sektor. V primerjavi z energetiko ali farmacijo tako drastičnega padca investicij, kot je v IKT, ne poznamo. Seveda je padlo tudi gradbeništvo, vendar je ta panoga specifična, pri IKT-ju pa govorimo o gradnji omrežij, kjer so tehnološki preboji na pet do deset let, vseskozi je nujna modernizacija. V zad­njih letih govorimo o uvedbi širokopasovnega omrežja. Pri slednjem smo globalno zastali. Enako tudi pri nas. Časi odločitev o investicijskih projektih so se podaljšali z nekaj mesecev na leto ali več. Investitorji, nacionalni Telekomi, so postali izredno previdni pri nadgrad­njah tehnoloških rešitev. Govorim o gradnji fiksnega optičnega omrežja in četrti generaciji mobilnih storitev. Naša skupina pri slednjih tradicionalno ni bila prisotna, vendar znamo ponuditi vedno večji nabor storitev tudi za ta seg­ment IKT.«

Kakšni so konkretni rezultati? Kakšne ukrepe ste sprejeli za izboljšanje poslovanja?

»V letu 2012 smo ustvarili 91,5 milijona evrov prometa, leto prej 88,8, v letu 2010 pa dobrih 75 milijonov evrov. Zadnja tri leta nam gre bolje, vendar za Iskratel, ki ima lastne proizvode iz lastnega razvoja in z lastno prodajno mrežo, to ni dovolj. Obseg prodaje moramo povečati na sto in več milijonov evrov. To nam bo omogočilo nadaljnja vlaganja v prodajno mrežo in razvoj.«

Koliko let potrebujete za dosego cilja?

»V naši panogi so podobne razmere že dve, tri leta. Pa vendar rastemo. Naš letošnji cilj je ponovitev rezultata iz prejšnjega leta. V kombinaciji z optimizacijo poslovanja bi morali rezultat iz osnovne dejavnosti poslovanja izboljšati. Lani je skupina ustvarila 3,25 milijona evrov čistega dobička, iz poslovanja pa je bil rezultat še vedno negativen v višini 2,9 milijona evrov. Še v letu 2011 smo imeli iz poslovanja skoraj osem milijonov evrov izgube, v letu 2010 pa skoraj 12 milijonov evrov. Poslovanje iz osnovne dejavnosti se izboljšuje, vendar, če želimo dobiček in tudi razvojni preboj, moramo ustvarjati vsaj sto milijonov evrov prihodkov. Naš cilj za letos je jasen: ponovitev prihodkov iz lanskega leta in čisti dobiček iz poslovanja v višini 2,2 milijona evrov. To bomo dosegli z optimizacijo, ki jo že izvajamo.«

Za šest milijonov evrov je bilo lani izrednih prihodkov. Iz česa?

»Odpravili smo dolgoročne rezervacije in popravke vrednosti terjatev, saj smo bili uspešni pri njihovem reševanju.«

Ena od velikih terjatev Iskratela je tudi Merkur. V preteklosti ste posodili deset milijonov evrov. Je ta terjatev še aktualna?

»Merkur in vse povezane terjatve smo odpisali že pred tremi leti. Nima smisla, da bi bili preveč optimistični. Veste pa, da smo sodelovali pri dokapitalizaciji, ki je bila uspešno izvedena, saj želimo, da se poslovanje Merkurja dvigne. In da sčasoma dočakamo tudi donos.«

V igri je tudi prodaja Merkurja.

»Kot manjšinski lastniki bomo tudi od prodaje lahko iztržili dobiček.«

Je slovenski trg za Iskratel zelo pomemben?

»Izjemno. Za proizvajalca visokih tehnologij, kar mi smo, je domači trg, kjer pridobivaš reference zelo pomemben. Telekom Slovenije in tudi drugi operaterji so za nas zelo pomembni, saj pridobimo domačo referenco. V tujini nas najprej vprašajo po referencah, kje smo naše izdelke že vgradili. Če ti ne uspe doma, ti tudi tujci težje verjamejo. To velja še posebej za nove trge, v Rusiji smo že njihovi.«

Pred tednom je vlada objavila namero po prodaji več podjetij v (delni) državni lasti, med njimi tudi Telekom Slovenije. Kaj bi se s prodajo spremenilo za vas?

»Lastništvo tako velikega sistema ni pomembno. Bolj si želimo zdrave investicijske politike, ki zagotavlja rast operaterjev. V Sloveniji smo preveč obremenjeni z lastniš­tvom. Že danes smo dobavitelji izpostavljeni svetovni konkurenci pri projektih za Telekom Slovenije. Vseskozi se moramo dokazovati s kvaliteto in sposobnostjo izpeljave projektov. Bolj pomembno pri spremembi lastništva je, da se investicijski projekti za določen čas ustavijo. Novi lastnik bo postavil svojo strategijo, vmes pa ustavil projekte.«

Konsolidacija lastništva poteka tudi v Iskratelu. Pred kratkim je podjetje za devet milijonov evrov odkupilo 25-odstotni delež Gorenjske banke.

»S tem smo zaključili proces lastninjenja ob izstopu Siemensa. Z njim smo uspešno sodelovali več kot dvajset let. Ob njihovi odločitvi o izločitvi telekomunikacijskega programa, ki ga je prevzela Nokia, ta pa naše vloge ni prepoznala za dovolj pomembno, saj bi ostali brez razvoja, smo se odločili za lastno pot. Dosegli smo dogovor z Gorenjsko banko, da do leta 2012 ostane lastnik. Določili smo pogoje izstopa, ki smo jih zaradi krize realizirali leto kasneje. Gorenjska banka je bila aktivna kot lastnik in pomagala, vendar Iskratel danes ne potrebuje investicijskega, ampak strateškega partnerja. Celo veliki izgubljajo tekmo proti kitajskim proizvajalcem, mi pa se še vedno borimo. Ne želimo pod dežnik velikega partnerja, ampak bomo z nam podobnimi podjetji iskali skupne poslovne, tehnološke, razvojne poti.«

Lastni delež Iskratela v last­niški strukturi sedaj znaša že okoli polovice podjetja?

»Lastni Iskratelov delež sedaj predstavlja dobro polovico, Iskra Telekom Holding ima 21,8-odstotni delež, FinTel, kjer sodeluje čez 200 zaposlenih, ima 17,235-odstoten delež. Last­ni delež bo ostal tak in je pripravljen na morebitni vstop novega ali novih partnerjev.«

Pogledujete za strateškimi partnerji?

»Vse je na ravni pogovorov, predvsem o razvojnem, tehnološkem in tržnem sodelovanju. Tudi oni so veliki proizvajalci na svojem področju. Z ameriškim podjetjem, ki se ukvarja z optično tehnologijo, ta pa je komplementarna z našo tehnologijo, smo se dogovorili za sodelovanje. Za zdaj poslovno in ne lastniško.«

Je danes lastništvo Iskratela v rokah zaposlenih in menedžerjev?

»Zaposlenih. Sodeluje več kot dvesto sodelavcev. Ob tem moramo poudariti, da je lastnina odgovornost. Sami smo lastniki, zato se moramo dogovarjati o smeri razvoja, katere posodobitve izvesti, kaj opustiti … Veliko težje se je dogovoriti, česa ne bomo več delali, kot pa, kaj bi lahko in morali delati. Glede na omejene vire, tako finančne kot druge, moramo odločitev o prihodnosti tehtno premisliti, saj je napaka lahko tudi usodna.«

Se sedaj lažje ali težje dogovarjate o prihodnosti?

»Vsi se navajamo na novo stanje. Dopoldne si v vlogi zaposlenega, ki ščiti svoje pravice, popoldne pa si v vlogi lastnika, ki mora ščititi kapital. Smo v dvojni poziciji.«

Približno četrtina zaposlenih je lastnikov. Kako se gib­lje število zaposlenih?

»V Kranju je zaposlenih okoli 750 sodelavcev, 240 še v tujini. V prihodnje se bo število z dogovorom in na mehek način zmanjševalo.«

To pomeni, da ob večanju prodaje povečujete tudi dodano vrednost na zaposlenega.

»To je naš cilj. Danes dodana vrednost na zaposlenega znaša skoraj 40 tisoč evrov, vsaj 60 tisoč evrov je naš cilj. In več. To bi moral biti odsev našega podjetja, narave našega dela in panoge, kjer delujemo. V Iskratelu govorimo o visokih tehnologijah in visoki dodani vrednosti na zaposlenega.«

Vam je ali bo v pomoč Razvojni center IKT, katerega soustanovitelj ste in deluje v vaših prostorih?

»Iskratel je 80-odstotni last­nik. Zadovoljni in ponosni smo, da na naši lokaciji združujemo razvojno IKT dejavnost. Veliko ciljev je že uresničenih, še veliko pa bo treba opraviti. Predvsem pri dvigu inovativnosti in ustvarjanja kreativnega jedra skozi nova, mlada (start-up) podjetja.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 13. junij 2018 / 21:08

Jeseni prihaja Bar

V drugi sezoni šova The Biggest Loser Slovenija je zmagala ženska. Na Planet TV že napovedujejo novo sezono šova Bar, v Kranju pa se je ustavila karavana s Pop TV, ki išče prihodnje talente. Pred časo...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 31. december 2007 / 07:00

V Hali Tivoli obljubljajo nastop Tokio Hotela

V petek, 28. marca 2008, naj bi Ljubljano obiskala priljubljena skupina Tokio Hotel. Praznična pa je novica, da bodo prvih dvatisoč vstopnic prodali pet evrov ceneje kot vse nadaljn...

Prosti čas / ponedeljek, 31. december 2007 / 07:00

Rada ima delo na televiziji

Ena izmed voditeljic na nacionalni televiziji je Jerca Zajc. Stara je 26 let in prihaja z Verja pri Medvodah. Januarja bodo minila tri leta, odkar jo videvamo na televizijskih ekranih.

Prosti čas / ponedeljek, 31. december 2007 / 07:00

Znani Gorenjci na silvestrovo

Znane Gorenjce smo povprašali, koliko jim pomeni praznovanje silvestrovega in kako ga bodo preživeli.

Mularija / ponedeljek, 31. december 2007 / 07:00

Decembrske iskrice v vrtcu Najdihojca

V kranjskem vrtcu Najdihojca so otroci lahko dodobra začutili praznično decembrsko vzdušje. Vzgojiteljice imajo že vrsto let navado, da za otroke in starše pripravijo predstavo in tudi letošnji d...

Kultura / ponedeljek, 31. december 2007 / 07:00

Poslikana zibka le v premožnih družinah

Na koncu vhodne avle v Mestno hišo v Kranju je v okviru projekta "Vitrina meseca" na ogled zibka iz Bohinjske Češnjice.