Razgled z vrha Male Tičarice

Gorska tišina

Mala Tičarica (2071 m), Kopica (2190 m) in Mala Zelnarica (2320 m) - Dolina Triglavskih jezer je biser Julijskih Alp. Njena edinstvenost je še lepša, če jo opazujemo od zgoraj navzdol. Tokrat bomo prehodili bohinjski del alpske doline in se ozirali na zakraselo pokrajino pod seboj.

Dolina Triglavskih jezer ali Sedmerih jezer, kot jo tudi radi imenujemo, je že vse od začetkov organiziranega planinstva na Slovenskem veljala za najlepši predel Julijcev. Temu verjetno botruje tudi dejstvo, da je Avstrijski turistični klub že leta 1880 ob znamenitem Dvojnem jezeru zgradil prvo postojanko. Tokrat ne bomo prehodili te, skoraj osem kilometrov dolge doline, ampak si bomo nekatere izmed jezerc raje ogledali z višine, z grebena med Malo Tičarico in Veliko Zelnarico.

Za izhodišče bomo izbrali planino Blato, do katere se skozi Staro Fužino lahko zapeljemo z avtomobilom. Tik pred mostom zavijemo ostro levo, strmo v klanec. Na koncu vasi je »check point«. Za skrajšano pot bomo odšteli finančni prispevek, trenutno 10 evrov, s katerim vzdržujejo cesto. Tik pred planino je parkirišče, kjer parkiramo in se odpravimo proti planini Pri jezeru. Na razpotju, kjer nas smerokaz usmeri desno proti planini Laz, krenemo levo v smeri planine Pri jezeru, v smeri markacij. Kolovoz se tik pred planino položi. Od planine Pri jezeru nadaljujemo po makadamskem kolovozu naprej do planine Dedno polje, tam pa nadaljujemo kar naravnost v smeri planine Ovčarija in koče pri Triglavskih jezerih. Pot se zmerno vzpenja. Kmalu se levo odcepi markirana steza do planine Ovčarija, mi pa nadaljujemo naravnost. Kar naenkrat se pred nami odpre čudovit razgled na Lanževico, Bogatin. Izgubimo nekaj višinskih metrov in se znajdemo v zakraseli kotlinici. Markacija na ogromni skali nas usmeri desno proti Štapcam. Pot proti Štapcam se ves čas vztrajno vzpenja in kmalu se pred nami pokaže naš prvi današnji cilj. Ko dosežemo Štapce, se pod nami pokaže Dvojno jezero s Kočo pri Triglavskih jezerih. Zavijemo desno proti Mali Tičarici. Sledi strm vzpon skozi rušje, nato pa sledi strm skalni skok. Ta del je v mokrem nevaren za zdrs. Za skalnim delom sledi pas travnika, zmerno strmega. Pot nas pripelje na manjše sedelce, kjer nadaljujemo levo. Povzpnemo se čez travnato pobočje in dosežemo greben, ki mu sledimo desno. Mestoma izpostavljen greben nas pripelje do vrha Male Tičarice. Do sem smo od avta potrebovali 3 ure in 30 minut.

Sestopimo nazaj po poti vzpona do sedla in nadaljujemo v smeri Zelnarice. Zložna pot preči vzhodno pobočje Male in Velike Tičarice. Za Veliko Tičarico, na katero sicer pelje zahtevno brezpotje, dosežemo travnati greben, kjer najprej izgubimo višino, nato pa jo začnemo pridobivati. Pred seboj vidimo Kopico, trebušasto, prepadno damo, ki jo bomo obiskali. Udobni travnik se kmalu spremeni v skrotast svet in malce pod grebenom, ko markacije zavijejo desno, mi zavijemo levo na neoznačeno pot do vrha Kopice. Sestopimo do markirane poti in nadaljujemo proti Mali Zelnarici. Markirana pot nas pripelje do izredno strmega in za zdrs nevarnega pobočja, ki pa se kmalu umiri. Sledi precej lagoden prečni vzpon proti vršnemu delu Male Zelnarice, ki pa je spet strm. Na vrhu Male Zelnarice se nam odpre čudovit razgled v samo nedrje triglavskega pogorja. Sestop z vrha Male Zelnarice mora biti skrajno previden, saj je mestoma nevarno za zdrs. Sestopimo na sedlo Vratca. Od Prehodavcev nas loči le še ena ura. Ampak, mi smo prišli le za en dan in se bomo vrnili nazaj na izhodišče. Pot sestopa bo potekala po dolini Za Kopico. Greben, ki smo ga prehodili, je na naši desni strani. Izrazita kraška dolina s številnimi brezni, škrapljami in žlebiči je čudovita. Če bomo tiho, bomo videli gamse, morda tudi kakšnega svizca. No, njihovi žvižgi so resnično glasni. Sledi sestop po južnih pobočjih Slatne in Krede, nato sledi še nekaj gozda in mestoma strm spust do planine Dedno polje. Tam pa v sirarno na okusno planšarsko kosilo. Toplo priporočam. Sledi še končni sestop mimo planine Pri jezeru do jeklenega konjička na planini Blato.

Nadmorska višina: maks. 2320 m
Višinska razlika: pribl. 1500 m
Trajanje: 9 ur
Zahtevnost: 4 zvezdice

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:25

Vse večja nasprotja med javnim in zasebnim

»V mestnih gozdovih so vse večja nasprotja med zasebnim in javnim interesom,« ugotavlja gozdar Martin Umek in pri tem za zgled dobrega gospodarjenja z mestnimi gozdovi daje Mestno občino Celje.

Objavljeno na isti dan


Gorenja vas-Poljane / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Nadaljevanje urejanja panoramske ceste

Gorenja vas - V sklopu rekonstrukcije drugega odseka panoramske ceste Avhež – stara šola (prvi del je bil urejen lani) bodo na 150 metrih urejeni cesta, pločniki in javna razsvet...

Cerklje na Gorenjskem / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Konec smučarske sezone na Krvavcu

Krvavec - V soboto, 1. maja, se je na Krvavcu končala smučarska sezona. V dolini so bile zadnje aprilske dni prav poletne temperature, na Krvavcu pa so v soboto še smučali. Letoš...

Bled / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Doživetje za vso družino

Pustolovski park Bled, ki ga bodo odprli ta konec tedna, sestavlja pet različnih avanturističnih poti s 65 različnimi plezalnimi elementi.

Zanimivosti / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Hudomušnost in dobrovoljnost pri stotih

Jesenice - V jeseniški občini so v zadnjih mesecih kar tri občanke praznovale stoti rojstni dan. Nazadnje je 23. aprila ta visoki jubilej dočakala Angela Intihar s Slovens...

Kranj / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Pahor: Ko je najtežje, smo najboljši

Lep praznični dan je na prvomajska prizorišča privabil več tisoč ljudi. Na Joštu so praznik dela praznovali že šestintridesetič, tokrat s slavnostnim govornikom: predsednikom vlade Borutom Pahorjem.