Žirovsko žitje in bitje
V Galeriji Ivana Groharja je čez poletje na ogled razstava del slikarja Konrada Peternelja - Slovenca.
Likovne razstave, ki jih v muzejskih galerijah na ogled postavijo v poletnem času in običajno trajajo kar oba »dopustniška meseca«, imajo pogosto širši pomen. Ne gre le za predstavitev umetnika, ampak tudi galerijskega prostora kot takega. Torej so naravnane k čim boljšemu odzivu občinstva. V Loškem muzeju so tako letošnji poletni galerijski termin Groharjeve galerije namenili domačemu avtorju, rojaku, ki se je s svojimi deli trajno zapisal v zgodovino slovenske likovne umetnosti.
»Na ta način lahko vrhunce naše likovne umetnosti poleg domačinov vidijo tudi tujci, ki ravno poleti v največjem številu prihajajo v tisočletno mesto, hkrati pa je to odlična promocija za naše domače avtorje, za našo likovno sceno ter kulturno in umetniško ustvarjalnost nasploh,« uvodoma razmišlja Boštjan Soklič, kustos aktualne razstave del Konrada Peternelja - Slovenca (1936-2000). Kot likovni samorastnik je bil eden vidnejših in pomembnejših predstavnikov tako imenovane »žirovske šole« naivnega slikarstva, ki se je v slovenskem prostoru uveljavila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Poleg Slovenca v to skupino štejemo še Janeza Sedeja, Ivana Gluhodedova in Jožeta Peternelja Mausarja. »Zelo hitro so dosegli kvalitetni nivo takratne jugoslovanske naivne umetnosti, ki je pred pol stoletja doživela veliko afirmacijo tudi v svetu. Lahko rečem, da so povprečje le-te žirovski naivci v slikarskem smislu v mnogo čem tudi presegli,« dodaja Soklič in kot njihovo značilno motiviko navaja lokalne in domoljubne teme, šege in navade Žirovcev, njihovo žitje in bitje v vseh pogledih.
Če je Gluhodedov mojster tihožitja, Sedej zazrt v že napol urbano sodobno žirovsko krajino, sta oba Peternelja prava mojstra žanrskih upodobitev. Medtem ko Mausar v motiviki poudarja narativno plat, pa za Slovenca velja, da je bolj slikarsko izbrušen in v svojem motivu precej bolj subtilen, oseben. Konrad Peternelj - Slovenec je upodabljal v različnih tehnikah slikanja na steklo olj na platno, v zadnjih dveh desetletjih ustvarjanja pa se je ukvarjal tudi z grafiko, saj je izdeloval tudi sitotiske, ki jih je naknadno koloriral. »Naša razstava avtorja predstavlja celostno, vse njegove tehnike. Na ogled je dvanajst del galerijskega formata in lahko rečem, da gre za njegova kapitalna dela. Nekaj slik je razstavljenih prvič,« je povedal Boštjan Soklič in se hkrati v imenu muzeja zahvalil njegovi družini, ki je posodila njegova dela za razstavo.
Slike starejšega datuma, kot so Malica gozdarjev, Žetev, V snegu tako na poseben način dopolnjujejo dela, ki jih je naslikal v zadnjem letu svojega življenja. Slovenec se je vsekakor zavedal izginjanja tipične slovenske krajine in tudi tiste prave žirovske biti. Njegove slike niso le opis življenja, ampak so tudi spomin in opozorilo hkrati na nek čas, ki odhaja. Čuvajmo torej našo kulturno in zgodovinsko dediščino, ki so nam jo naši predniki zaupali v hrambo. »Konrad Peternelj - Slovenec je eden izmed tistih, ki so s svojimi deli dokazali, da brez žirovskih naivcev ni slovenske naivne umetnosti. Več, Slovenčeva dela so drobni, a pomembni vršički slovenske naive.«