V družbi stotih fičkov

Starih fičkov je po garažah še precej, a pri nas naj bi jih bilo ohranjenih le še nekaj sto. Številni so se skupaj s svojimi lastniki v soboto zbrali na petem mednarodnem srečanju.

Lukovica – V središču Lukovice se je zbralo sto deset teh simpatičnih starodobnikov iz vseh koncev Slovenije, pa tudi Hrvaške, Avstrije, Srbije in celo Nemčije. Eden od nemških voznikov je s svojim fičkom do srečanja prevozil več kot sedemsto kilometrov.

»V Sloveniji je ohranjenih še okoli petsto fičkov, a takih, ki jih ljudje takole pokažejo, je bistveno manj, le okoli sto, sto petdeset. Imamo srečo, da smo to dediščino še pravi čas začeli ohranjati. Obnavljati in vzdrževati jih je težko, saj rezervnih delov ni, zato je treba veliko iznajdljivosti, predvsem pa ljubezni, je pa res, da se fički zdaj tudi malo uničujejo, saj jih praktično ne vozimo. Sam jih imam doma sedem, pa z vsakim naredim mogoče dvajset kilometrov letno,« nam je povedal pobudnik in glavni organizator srečanja, predsednik Fičo kluba Slovenije Zvone Dolenc. Na vprašanje, zakaj so fički tako priljubljeni, odgovarja: »Zato, ker s fičkom lahko prideš povsod, če le imaš s sabo pravi izvijač in ključ, saj ga človek lahko sam popravi. Elektrike ima cel avto toliko, kot jih imajo sodobni samo v enih vratih.« Fičke so izdelovali od leta 1955 do leta 1985 in v Lukovici so bili na ogled mali starodobniki vseh starosti, tudi tisti z najstarejšo letnico. Kar težko si je zamisliti, da so bili fički nekdaj avto za vso družino, a kot kaže, prav zato ostajajo eden bolj priljubljenih starodobnikov. »Velikokrat nam kdo pomaha, ko se peljemo mimo,« zatrjujejo lastniki fičkov, med katerimi so vse pogostejši tudi taki, ki so se rodili kar nekaj let po tem, ko so fičke že prenehali izdelovati.

Med lepo urejenimi in zloščenimi fički vseh barv so bili na ogled tudi policijski in rešilni fičko ter nekaj kabrioletov. 640 kilogramov težki, 1,4 metra visoki in slabe štiri metre dolgi mali starodobniki so se s svojimi lastniki podali na nekajkilometrsko vožnjo skozi Domžale in Trzin, na poti pa so se ustavili tudi na tradicionalnem blagoslovu pri župnijski cerkvi v Dobu.