Rast bo, a težave z bankami

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 28. marec 2012 / 06:00

Zelo optimistično so zvenele besede vodilnih gorenjskih gospodarstvenikov, besede predstavnic gospodarskih zbornic pa po drugi strani izražajo zaskrbljenost zaradi recesije.

Kranj – Upravni odbor gorenjske gospodarske zbornice: težave so, recesija je, brezposelnost bo rahlo zrasla, razpoloženje po anketi GZS pesimistično. Po drugi strani pa vodilni gospodarstveniki zahtevajo spodbude in napovedujejo: »Zaradi razvoja novih proizvodov in investiranja bomo tako letos kot prihodnje leto rasli, potrebujemo pa boljšo asistenco bank.«

Stanje je resno

»Ne želimo biti pesimisti, a je gospodarsko stanje resno, zato morajo odločevalci videti realno sliko,« je v uvodu oceno in trende gospodarstva v Sloveniji in na Gorenjskem predstavila Alenka Avberšek, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Gospodarska kriza v Sloveniji je imela (tako bo tako tudi letos) večje negativne učinke kot v državah EU. »Otoplitve gospodarstva letos ne bo, Slovenija je v recesiji, gospodarstvo se krči, gonilo rasti je le izvoz, ki pa raste počasneje, kot je rasel v letu 2010. Že tretje leto razvojni voz navzdol vleče gradbeništvo,« je nadaljevala Avberškova.

Po anketni raziskavi GZS so pričakovanja gospodarstvenikov zelo različna – pri izvoznikih je več optimizma, pri podjetjih, ki delujejo na domačih trgih, je obratno. Jadranka Švarc, direktorica Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko, je predstavila podatke za Gorenjsko, ki smo jih v Gorenjskem glasu že predstavili: brezposelnost se je lani ustavila pri 8080 osebah, konec leta bo za nekaj odstotkov višja. Podatki Ajpesa kažejo, da se povprečne dnevne zamude pri plačilih povečujejo, povprečna plača Gorenjca je za štiri odstotke nižja kot v Sloveniji. Danes je delež gorenjskega izvoza v Sloveniji zgolj 8,8 odstotka, še leta 2004 je znašal 14 odstotkov.

Inovacije za rast

Gospodarstveniki niso bili tako pesimistični. Gregor Benčina (Jelovica) je sicer poudaril, da delamo preveč analiz, ugotavljamo, da bo slabše, ukrepamo pa ne: »Poznam le ukrep povečanja minimalne plače, manjkajo pa debirokratizacija, zagotavljanje kapitala, izvozne spodbude, predvsem pa ni cilja niti strategije poti do njega.« Številke in druge podatke (iz uvoda) je težko poslušati in sprejemati, je povedal Štefan Bertoncelj (Domel): »Prihajam iz izvoznega podjetja, kjer ne moremo tarnati in valiti svojih težav na druge. Raje se postavljamo ob bok najboljšim v svetu, zagotavljamo konkurenčnost, ki pogojuje naročila.«

Lani je Domel zrasel za desetino, a tega ne bi dosegli brez investicij in inovacij, v zgolj treh letih so prenovili ali razvili sedemdeset odstotkov novih proizvodov. »Veliko vlagamo nazaj, zato dobičkov ni, a poslujemo stabilno,« je še pojasnil Bertoncelj. Tudi Iztok Stanonik (Polycom) je zadovoljen s poslovanjem: »V času recesije smo podvojili prodajni oddelek, podobno je pri razvoju in se osredotočili na nove trge. Sami smo razvili proizvode za kupce in bomo zato letos in prihodnje leto rasli za četrtino.«

Težave z bankami

Le na lastno znanje se zanašajo tudi v Iskraemecu. »Imamo težave na nekaterih trgih, a so pomembne inovacije, saj skoraj sedemdeset odstotkov prihodkov načrtujemo od novih proizvodov,« pravi Franc Kuhar. V prvem kvartalu je prodaja višja za skoraj tretjino, zaposlili so petdeset novih sodelavcev in še bodo. »Težave pa imamo z bankami. Garancijam slovenskih bank naši kupci ne zaupajo, zato ne vemo, na primer, kako zavarovati 110 milijonov evrov visok posel v Kuvajtu,« še pravi Kuhar.

Težavam z bankami so se pridružili skoraj vsi prisotni gospodarstveniki. Metod Zaplotnik (Iskratel) je povedal, da banke vse mečejo v isti koš: »V Makedoniji banke že zahtevajo stoodstotno pokritje posojila. Samo še to se nam manjka pri nas.« Stanonik je opozoril, da je že tako, vsaj v nekaterih primerih, Bojan Luskovec (Elektro Gorenjska) pa je opozoril, da banke ob pravi priložnosti delujejo usklajeno in nekonkurenčno: »Dobili smo le dve ponudbi, ki jih kot dober gospodar ne moremo sprejeti.«

Alenka Avberšek je v sklepu ugotovila, da je danes odgovor na temeljno vprašanje, ali v Sloveniji potrebujemo industrijo, povsem jasen: »Industrija nas sedaj vleče iz recesije, za boljšo učinkovitost pa potrebuje inovativno družbo in sektorske ukrepe.« Zadovoljna je, da sliši pozitivne zgodbe, ki kažejo recept tudi za druge: vlaganje v razvoj, posledica je konkurenčnost, posledica te pa prodaja.