Knjige vzorcev blaga tekstilnih tovarn Jugobruna in Jugočeška iz konca 30. let 20. stoletja (Foto: Tomaž Lauko)

Zgodbe muzejskih predmetov: Delo ženskih rok

V mesecu marcu praznujemo dva praznika, posvečena ženskam. Z mednarodnim dnevom žena zaznamujemo uveljavitev in enakopravnost žensk na vseh področjih javnega življenja. V preteklosti je bil pomemben pogoj za njihovo osamosvajanje možnost zaposlovanja in lastnega zaslužka.

 

Ženske na Gorenjskem so se prvič množično lahko zaposlovale v nastajajoči tekstilni industriji. Najprej že konec 19. stoletja v tržiški predilnici in tkalnici in nato v času med obema svetovnima vojnama v novih tovarnah v Kranju. Pred drugo svetovno vojno je bilo med zaposlenimi v kranjskih tekstilnih obratih že več kot polovica žensk, kar nekaj deklet tudi mlajših od petnajst let. Tovarnarji so iskali vedno nove pridne in zanesljive delavke, ki so se hitro priučile dela za predilnimi in tkalskimi stroji, dobile pa so skoraj polovico manjše plačilo kot moški. Delo je bilo naporno in je zahtevalo spretne roke. Kljub temu je za mlada bajtarska in kmečka dekleta, ki so prihajala iz okoliških vasi, delo v tovarni in redna plača pomenil velik korak naprej. Z zaslužkom so običajno pomagala družini, svoj novi socialni status pa so rada pokazala tudi z boljšo obleko, s katero so po svojih zmožnostih sledila vzoru meščank.

 

Ob pomoči številnih ženskih rok so v kranjskih tekstilnih tovarnah vsako leto izdelali na milijone metrov tiskanega bombažnega blaga, flanele, žameta, svile in umetne svile. To bogastvo izdelkov se je ohranilo v številnih knjigah tekstilnih vzorcev, ki jih danes hranimo v Gorenjskem muzeju. Muzeju so bili podarjeni leta 1993, ob stečaju podjetja Tekstilindus Kranj, zlasti po zaslugi nekaterih zaposlenih, ki so se zavedali pomembnosti ohranitve tega gradiva. V več kot 300 knjigah so zbrani najrazličnejši vzorci blaga, običajno v več barvnih izvedbah. Razvrščeni so po vrstah blaga in letih izdelave. Iz predvojnega obdobja so ohranjene knjige tovarne Jugobruna in posamezne knjige vzorcev tovarne Jugočeška. Iz teh arhivov so navdih za risanje novih vzorcev kasneje večkrat črpali tudi oblikovalci v Tekstilindusu. Iz obdobja petdesetih in šestdesetih let pa hranimo vzorčne knjige Tovarne tiskanega blaga, kasneje Tiskanine, Intexa in Tekstilindusa.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 28. april 2009 / 07:00

Najširša reka in najdaljša mestna ulica

Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (24)

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / ponedeljek, 20. december 2021 / 20:01

Spletne brihte prvič na Gorenjskem

Na Osnovni šoli 16. decembra Mojstrana so se učenci od četrtega do devetega razreda udeležili izobraževalnih doživetij Spletne brihte. Podjetje A1 Slovenija pa je zavodu Varni internet predalo donacij...

Kranj / ponedeljek, 20. december 2021 / 20:01

Zaradi cone v razlastninjenje

Mestna občina Kranj, ki je začela izvajati projekt razširitve poslovne cone v Hrastju, je zoper nekatere lastnike tamkajšnjih zemljišč sprožila postopke razlastitve.

Kronika / ponedeljek, 20. december 2021 / 20:00

Niso hoteli plačati računa

Kranj – Kranjski gostinec je v sredo poklical policiste, ker mu štiri stranke niso hotele plačati računa. Prihod policistov je očitno zalegel, saj je bil račun naposled le poravnan. Med postopkom s...

GG Plus / ponedeljek, 20. december 2021 / 20:00

V središču tridesetletnica države

Pred dnevi je izšla 51. številka Žirovskega občasnika, ki so ji dodali še knjigo z naslovom Kako Dobračeva zdaj napreduje! avtorja Milana Kopača.

Škofja Loka / ponedeljek, 20. december 2021 / 15:51

Člani Aurisa obiskali loškega župana

Škofja Loka – Loški župan Tine Radinja je ob nedavnem mednarodnem dnevu invalidov sprejel delegacijo Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris. Gluhoslepa članica društva Metka K...