Vplivni Kamničani na enem mestu

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. januar 2012 / 06:00

Vanda Rebolj iz Kamnika že štirideset let zbira in dopolnjuje podatke o vplivnih Kamničanih. Teh se je v biografski zbirki nabralo že okoli tristo petdeset.

Kamnik – Kako to, da je v tako majhnem mestu, kot je Kamnik, tako veliko znanih ljudi? S tem vprašanjem se je večkrat soočila tudi Vanda Rebolj, Kamničanka, ki se poklicno v zadnjem obdobju posveča predvsem pedagoški informatiki, v prostem času pa je eden od njenih hobijev tudi dopolnjevanje zbirke o vplivnih Kamničanih.

Sprva resno pove, da vsem iz drugih krajev, ki se nanjo obrnejo z zgornjim vprašanjem, odgovarja, da je te ljudi pač treba raziskati, pa jih ima lahko vsako mesto toliko. Nato v šali doda, kar se je včasih govorilo, da je v Kamniku tako dober zrak, da so se ljudje od nekdaj pač rojevali pametnejši. A resnica je verjetno v tem, da je Kamnik določenim posameznikom v posameznih obdobjih res ponudil okolje, ki jih je navdihovalo in oblikovalo. »Na Kamniškem so delovale močne šole, na primer Paglavčeva, Glavarjeva ali frančiškanska in v novejšem času gimnazija, ki so soustvarile mnoge pomembne učence. V zdravilišču in v Kamniških planinah so ob uživanju nekateri turisti tudi ustvarjali. Razumniško okolje Lire, Sadnikarjevih ali narodne čitalnice je na obisk privabljalo izobražence, nasploh bogata kulturna, politična ali verska dejavnost pa ljudi tega zanimanja. Pomembno obdobje je bilo konec 18. stoletja tudi t. i. Raspovo obdobje. Rasp je imel namreč veliko denarja in je v Kamnik vabil arhitekte, umetnike, gradbenike …,« pravi Vanda Rebolj in takoj poudari, da podatkov o vplivnih Kamničanih ne zbira ves čas, kot večina misli, pač pa gre večinoma za dopolnjevanje zbirke, ki jo je v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja začel že njen stric Konrad Stražar, po njegovi smrti pa je urejanje zbirke nadaljevala njena mama. »Pri tem sem ji z narekovanjem besedil pomagala tudi sama in že takrat sva podatke dopolnjevali tudi z ustnimi pričevanji različnih znancev. Po mamini smrti je zbirka odšla z menoj v Kamnik in zdaj jo imam na skrbi že kakšnih štirideset let. Občasno me je ob kakšni priložnosti pičilo, da sem se z njo ukvarjala bolj zavzeto, sploh takrat, ko so me ljudje ob kakšnih obletnicah, govorih naprošali za podatke. Še danes nastaja, saj jo dopolnim vsakič, ko kje dobim kakšen nov podatek o katerem od vplivnih Kamničanov. Ker rada berem, si v ta namen tudi veliko izpisujem in po navadi se z dopusta vrnem s kupom takšnih listkov, ki jih je treba nato urediti v celoto,« razloži.

Leta 1999 je zbirko uredila v obliko, ki omogoča branje na spletu, in od takrat je tudi dostopna javnosti. Na dolgem seznamu je že več kot tristo oseb, takšnih, brez katerih bi bila v Kamniku ali širše kakšna stvar danes drugačna. Nekateri so bili tu samo rojeni, drugi so tu živeli vse svoje življenje, spet tretji le krajši čas. Najstarejši sega v obdobje 13. stoletja, najmlajši je bil rojen pred 40 leti. V Kamniku so bili tako rojeni pesnika France Balantič in Anton Medved, general Rudolf Maister, avtor prve jugoslovanske znamke Ivan Vavpotič, naša prva akademska igralka Marija Vera, nekdanja ljubljanska županja Danica Simšič … Svoj pečat sta v mestu pustila tudi pisatelj Vladimir Bartol, ki je v Kamniku preživljal počitnice in pisal, in Josip Broz Tito, ki je v mladosti delal v Titanu. V Kamniku so živeli tudi pisatelj in duhovnik Jurij Japelj, slikar in ilustrator Maksim Gaspari, operna pevka Valerija Heybal, pisatelj Simon Jenko, slikarji Anton, Maks in Matija Koželj, oče umne sadjereje Franc Pirc, politik France Tomšič in alpinist Tomaž Humar. Kamnik je dom tudi nekdanjemu smučarskemu skakalcu Roku Benkoviču, smučarski tekačici Andreji Mali, političarki Mojci Drčar Murko, ekonomistu Bogomiru Kovaču in alpinistu Marku Prezlju. Na seznamu vplivnih Kamničanov pa najdemo še številne slikarje, športnike, pisatelje in druge osebe, ki so za seboj pustile pečat.

Vanda Rebolj je svojo zbirko pred dvema letoma predala Matični knjižnici Kamnik, da bo dosegljiva še širši javnosti. »Zakaj bi to skrivala doma? Kaj naj sama počnem z vsem tem? Porodila se je ideja, da bi strokovno uredili biografski leksikon Kamnika, a to zahteva ogromno dela, nove kriterije, veliko dopolnitev, pa tudi zapis v drugačni obliki, zato sem vse skupaj prepustila skupini ljudi z različnih področij, da podatke uredijo, kot je treba,« je še povedala Vanda Rebolj, ki pa vplivne rojake Kamničanom in drugim rada predstavi tudi na kakšnih predavanjih.