Milan Čadež pred letos obnovljeno Neškovo brvijo v Gorenji vasi, ki jo bodo v kratkem predali namenu. (Foto: Denis Bozovičar)

Enakomeren razvoj občine

V zadnjih letih je v občini Gorenja vas-Poljane običajno, da investicije izvajajo z evropsko ali državno pomočjo. V letošnjem mesecu praznovanja so odprli Športno igrišče na Sovodnju, včeraj nov vhod v utrdbo Rupnikove linije na Golem vrhu, v kratkem bodo predali namenu še Neškovo brv.

Občina Gorenja vas-Poljane svoj praznik praznuje 23. novembra, dan, ko so bili kraji v občini pod Blegošem prvič omenjeni v pisnih virih. Letošnja praznovanja, slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj bo v soboto, 26. novembra, v Domu občine v Gorenji vasi, so dopolnili s praznovanjem 160. obletnice rojstva slavnega rojaka Ivana Tavčarja.

Župan Milan Čadež, če ne bi šlo za predčasne volitve in vi ne bi več kandidirali na parlamentarnih volitvah, bi lahko trdili, da ste v predvolilnem obdobju. Pred dnevi ste odprli športno igrišče na Sovodnju, včeraj vhod v utrdbo Rupnikove linije na Golem vrhu, pred vami je še predstavitev nove Neškove brvi v Gorenji vasi.

»Lani, pred županskimi volitvami, so lahko občani opazili, da nisem zagovornik predvolilnih odprtij, izvedli smo jih po lokalnih volitvah. Ne delamo za politiko niti ne gre za samo moje delo, ampak skupno delo, za skupno dobro. Na zgodbo o gradnji športnega igrišča na Sovodnju bom ponosen še dolga leta, saj se je že začela s težavami, in sicer pri iskanju projektanta, ki se ne bi ustrašil gradnje na zahtevnem terenu. Teren je že kmalu po zasaditvi prve lopate pokazal zobe – maja se je premaknil zemeljski plaz, vendar smo z močno lokalno podporo in optimizmom gradnjo pripeljali do uspešnega zaključka. Gre za velik gradbeni podvig, s katerim se bom rad pohvalil kolegom županom iz ravninskih delov Slovenije in jim predstavil, zakaj je treba za igrišče odšteti tudi do štiristo tisoč evrov. Ni mi žal tega denarja, ker je dobro naložen, in prepričan sem, da bo igrišče v uporabi ves dan. Neškovo brv bomo v kratkem predali namenu. Ponosen sem, da smo v Poljanski dolini končno dobili nov pokriti most, takšen, kot so jih v dolini poznali pred stoletjem. Po drugi strani pa sem ponosen, da smo lahko tako markanten objekt, ki bo zasijal po gradnji gorenjevaške obvoznice, uredili relativno poceni. Spomladi bomo s cvetjem brv še polepšali.«

Včeraj ste odprli tudi nov vhod v utrdbo na Golem vrhu.

»Utrdba Rupnikove linije bo sedaj dostopna vsem obiskovalcem, saj so jo do pred kratkim lahko obiskali le tisti, ki so se zrinili skozi strelno lino. Na ta način ponujamo možnost ogleda gradbenih podvigov in umetnosti mojstrov iz tridesetih let prejšnjega stoletja vsem, ki si to želijo. Mimo novega vhoda bo speljana tudi nova kolesarska pot, tako da bo utrdba pritegnila raznovrstne obiskovalce. Prepričan sem, da se bodo okoliške kmetije na nove obiskovalce primerno odzvale, saj želimo, da imajo prav domačini največ od tega.«

V vaseh pod Starim vrhom gradite vodovod in kanalizacijo, nova bo tudi cesta, kdaj bodo na vrsti kraji v dolini, kjer boste gradili s kohezijskim denarjem?

»Uspešno poteka gradnja vodovoda Podvrh–Zapreval. Poseg je izredno zahteven, a uspešno napredujemo z gradnjo, tako kot tudi z gradnjo kanalizacije v naseljih Četena Ravan, Murave, Javorje in Dolenčice. Oba projekta delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kmalu bo znano, kateri izvajalec bo izvajal dela pri povečanju kapacitet na čistilni napravi v Gorenji vasi, prihodnje leto pa bomo zagotovo začeli graditi kanalizacijo Trebija–Gorenja vas in hkrati ob trasi kanalizacije zgradili tudi vodovod. Vprašanje, v kolikšni meri bo gradnja vodovoda sofinancirana s strani EU in države, pa ostaja še neodgovorjeno. Gradnje vodovodov in kanalizacij so zelo pomembni, obsežni in zahtevni projekti že v fazi priprave projektne dokumentacije, zato veliko pozornosti posvečamo pripravi kvalitetnih projektov, da bodo občani in občanke začutili pozitivne učinke njihove izvedbe.«

Če je za hribovite občine v letih po ustanovitvi veljalo, da so predvsem izenačevale življenjske razmere prebivalcev v hribih s prebivalci v dolini, danes enoznačnega pogleda na razvoj ni. Kakšno vizijo razvoja občine imate vi?

»Kot poslanec Državnega zbora sem videl in pridobil veliko podatkov, ki dokaj enostavno dokazujejo, da je življenje v naših krajih bistveno dražje in težje od življenja v ravninskem predelu Slovenije. Bistveno dražje gradimo tako osnovno infrastrukturo, to je ceste, vodovod in kanalizacijo, dražja je tudi zimska služba, urejanje hudournikov in usadov, prevoz otrok v šolo, predšolsko varstvo in vzdrževanje šol po vaških središčih. Tudi gradnja širokopasovnega omrežja, ta projekt bomo v prihodnjih mesecih zaključili, je veliko dražja kot v ravnini, podobno so se prebivalci v hribovitih vaseh kasneje veselili telefonske povezave, še prej elektrike … Menim, da bi morali razvoj države usmeriti enakovredno, s pribitkom oziroma kooficientom za občine v hribovitih predelih, ki bi izenačevale vrednost posamezne investicije. Pri razvoju naše občine nas čaka še veliko dela, predvsem pri gradnji kanalizacije in preskrbi s pitno vodo (Lučine in Sovodenj), veliko denarja bomo potrebovali tudi za investicijsko vzdrževanje šol. Večji del lokalnih cest je res zgrajen, vendar že v prihodnjem proračunu namenjamo več denarja za njihovo pravočasno obnovo. V Gorenji vasi načrtujemo tudi gradnjo večnamenske športne dvorane in doma starejših občanov, v Poljanah načrtujemo ureditev vaškega središča in obnovo infrastrukture do šole, tudi druga vaška središča bodo prišla na vrsto. Če strnem povedano: razvijali se bomo decentralizirano, po vaških središčih bodo urejeni vrtci, podružnične šole, otroška in športna igrišča … Vizijo razvoja kažejo tudi trije občinski podrobni prostorski načrti, ki so v postopku priprave.«

Morda bi vam lahko očitali, da premalo pozornosti namenjate gospodarstvu. Imate dve novi gospodarski coni, podjetja pa ne zaposlujejo veliko domačinov. Znate privabiti podjetja v občino? Kje še vidite možnosti razvoja gospodarstva?

»V zadnjih osmih letih je občina naredila veliko za razvoj gospodarstva. Gospodarska cona Todraž je zapolnjena, v prihodnjih letih pričakujemo, da bodo podjetja v njej zaposlovala prek sto delavcev. Gre za kvalitetna podjetja, ki bodo dajala bistveno višjo dodano vrednost, kot je bila v času delovanja rudnika. Naj poudarim, da smo v coni dali priložnost predvsem podjetnikom iz občine, ki so bili prej največkrat utesnjeni na hišnem dvorišču ali garaži, enako je tudi v coni Dobje. Z Jelovico nam je uspel dogovor, ki ne le ohranja delovna mesta v Gorenji vasi, ampak tudi obrača trend – vrsto let so se naši občani vozili na delo v Škofjo Loko, sedaj se drugi vozijo k nam. Vsako leto v proračunu namenimo tudi sredstva za spodbujanje razvoja malega gospodarstva, ki jih dodelimo podjetnikom na podlagi uspešne prijave na javni razpis. Na področju turizma sem že omenil odprtje novega vhoda utrdbe Rupnikove linije, prihodnjo pomlad se bomo prvič zapeljali po Občinski kolesarski poti, nova bo tudi Pot poljanskih dobrot z domačo in zaupanja vredno hrano. Z lastnim denarjem bomo dali tudi prvi zagon turizmu na Visokem, razpis za izbiro razvojnega partnerja term v Kopačnici je že pripravljen. Ne pozabimo na smučišče Stari vrh, kjer so zasebniki lani prevzeli pobudo za nadaljnji razvoj smučišča in že preteklo sezono se je pokazal napredek pri ponudbi in večjem obisku in upam in želim, da bo letošnja sezona še boljša.«

Pa imate dovolj denarja v občini? Tudi evropske pomoči čez nekaj let ne bo več v izobilju?

»Za zdaj večino projektov izvajamo s pomočjo evropskih in državnih sredstev, za katera uspešno kandidiramo na javnih razpisih. Ne glede na takšne in drugačne besede o zaposlenih v javnem sektorju, želim podariti, da smo na naši občini dokazali, kaj je mogoče narediti s pravo ekipo in dobrimi sodelavci. Vsem se prav lepo zahvaljujem. Izpeljali smo veliko projektov, ki kraje v občini enakomerno razvijajo. Vse prej omenjene projekte imamo pokrite z viri financiranja, zato naj v tem ne bi bilo težav. Zavedam pa se, da novih aktualnih razpisov ni, zato leta 2013 pričakujem zastoj pri črpanju sredstev in izvedbi investicij. Upam, da bo nova vlada, katerakoli že bo, vprašanju črpanja sredstev namenila več pozornosti.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...