Po dvajsetih letih imamo pri nas zopet ciklokros tekmovanje.

Ciklokros se je vrnil

Ciklokros je kolesarska disciplina, ki je na naših športnih prizoriščih ni bilo dvajset let. V bivši skupni državi pa so se kolesarji v tej zelo zanimivi športni disciplini borili tudi za naslove državnih prvakov. Nekoč je bil ciklokros zimski kolesarski trening, danes pa so ga rekreativni kolesarji vzeli za celoletne užitke na malce drugačnem kolesu, s katerim se vozijo tudi zunaj urejenih poti.

Komu je ciklokrosno kolo namenjeno?

Včasih je veljalo, da je ciklokrosno kolo namenjeno zgolj tekmovalcem, ki jim je v zimskem času nadomestilo cestno specialko. Z njim so trenirali in tudi tekmovali na zelo zanimivih dirkah, ki pa niso trajale več kot eno uro. Ciklokrosna dirka je zanimiva zato, ker se vozi v glavnem po neasfaltiranih poteh, kolesarji morajo premagovati različne ovire, zato pri ciklokrosu ni nič čudnega, če kolesar kolo nosi na rami in teče. Z leti tehnološkega razvoja in seveda povpraševanja pri rekreativnih športnikih so iznajdljivi proizvajalci koles začeli izdelovati ciklokrosna kolesa, ki so dostopna širši množici ljubiteljev kolesarjenja. Danes tako kolo lahko uporabljate za kvaliteten kolesarski zimski trening, lahko ga spremenite v odlično potovalno kolo, seveda pa je dobrodošlo tudi tistim, ki se z užitkom vozijo po makadamskih, travnatih ali gozdnih poteh tudi v drugih letnih časih. Za takšno kolo se največkrat odloči kolesar, ki niha med športnim trekingom in cestno specialko, ker tako dobi v bistvu dve kolesi v enem.

Zakaj je cikolkrosno kolo drugačno?

Kolo, ki je na prvi pogled povsem enako kot običajna cestna specialka, vendar boste že na drugi pogled opazili debelejše, širše in grobe pnevmatike, ki so na las podobne takim, kot jih že poznamo s koles za treking. Naslednja večja razlika je pri zavorah. Na ciklokrosnih ni zavornih čeljusti, ampak so tako imenovane zavore cantilever, podobne kot jih imajo gorska ali kolesa za treking. Razlikujeta se pa tudi prednja dva verižnika, ki sta manjša, kot smo jih vajeni na specialkah in šteje večji 46 ali 48 zob, manjši pa 34 ali 36 zob. V zadnjem obdobju pa je »kompakt« gonilka, ki smo jih vajeni že z cestnih specialk, postala stalnica na ciklokrosnih kolesih. Pedala se uporabljajo enaka kot na gorskih kolesih, ker so gorskokolesarski čevlji zaradi veliko teka ali hoje primernejši od cestnih, seveda. Geometrija kolesa oz. okvirja je nekoliko daljša kot pri cestnih kolesih, to pa predvsem zato, da je vožnja udobnejša, saj vemo, da se tako kolo uporablja največ za vožnjo po neasfaltiranih poteh. Vse drugo je na kolesu enako, kot smo že vajeni na cestnih specialkah. Torej, pri izbiri ne boste imeli težav, če že nekoliko poznate opremo s specialk, če ste novinec, pa tudi ne skrbite preveč, ker smo za vas ugotovili, da se pri slovenskih prodajalcih zares dobi zgolj kvalitetna oprema. Spet je seveda največ odvisno od tega, koliko ste pripravljeni odšteti za to zanimivo in zelo uporabno kolo.

Zgodovina ciklokrosa

Ciklokros ni nova kolesarska disciplina, saj njegovi začetki segajo že v leto 1900. Ideja o ciklokrosu se je porodila mlademu francoskemu vojaku Danielu Gousseaju, ki je moral svojega generala na konju spremljati s kolesom. Seveda pa je konj lažje premagoval neravne terene kot pa Daniel, ki je bil tudi navdušen kolesar in je v združitvi hoje, teka in kolesarjenja videl novo kolesarsko disciplino. Rodil se je ciklokros. Gousseau je zaradi tega odkritja leta kasneje postal celo generalni sekretar francoske kolesarske zveze. Leta 1902 pa je bilo že prvo državno prvenstvo, šele leta 1950 pa prvo svetovno prvenstvo.

V Sloveniji ciklokros poznamo ravno toliko časa kot v svetu. V bivši skupni državi so kolesarji redno tekmovali v tem športu in so bila organizirana tudi republiška in državna prvenstva. Leta 1992 je gorsko kolesarstvo dokončno izrinilo ciklokros s koledarja prireditev Kolesarske zveze Slovenije in tako je ta zelo zanimiva športna disciplina pri nas ugasnila. Po skoraj dvajsetih letih smo zadnja dva vikenda zopet lahko videli ciklokrosiste na tekmi. Res da še v mešani družbi z gorskimi kolesarji, a kot kaže, se bodo tokrat ciklokrosisti znova osamosvojili.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / ponedeljek, 19. maj 2014 / 11:28

Natov center odličnosti

V Poljčah in na Bohinjski Beli je bila prva ustanovna konferenca NATO centra odličnosti za gorsko bojevanje.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 23. december 2022 / 07:00

Ogled obnovljenih jaslic

Duplje – Ko je pred leti rezbar Matevž Balantič iz Zgornjih Dupelj za župnijsko cerkev svetega Vida v Spodnjih Dupljah izdelal nove jaslice, so stare ostale neuporabljene. Letos jih bodo z...

Škofja Loka / petek, 23. december 2022 / 19:01

Jaslice pri kapucinih

Vsako leto so posebne, letos so v znamenju poti in lesa.

Nasveti / petek, 23. december 2022 / 18:53

Decembrske prireditve

Včasih se zdi, kot da bo decembra konec sveta. Vsi bi radi praznovali, kot da ni drugih trenutkov v letu, ki so namenjeni veselju. Vsi delajo obračune, kot da ne delamo tega po vsakem večjem dogodk...

GG Plus / petek, 23. december 2022 / 18:52

Ljudje, ki se znajdejo v stiski, potrebujejo pomoč zdaj. Takoj.

Anica Svetina je predsednica Območnega združenja Rdečega križa Radovljica le malenkost manj kot petindvajset let. Vodenje organizacije je odločna Blejka prevzela takoj, ko je nehala hoditi v službo. Z...

Šport / petek, 23. december 2022 / 18:50

Lanišek zanesljivo najboljši

Pod žarometi so se na Bloudkovi velikanki v Planici za naslov državnega prvaka pomerili smučarski skakalci in skakalke, naslova prvakov pa sta si zaslužila Anže Lanišek in Nika Križnar.