Obremenitveno testiranje na kolesu (2. del)

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Šport / četrtek, 24. november 2011 / 06:00

Ko sem dr. Fležarja vprašal, kdo bi moral vse iti na obremenitveni test, mi je odgovoril, da so najbolj rizični tisti, ki dolga leta niso popolnoma nič športali, vmes nezdravo živeli, bili reklama za stres in si nabrali prekomerne kilograme.

Potem pa jim je nekega dne kapnilo, da morajo življenje spremeniti. Možnosti so prepoznali v športu oz. športni rekreaciji in potem začnejo, kot bi hoteli v enem tednu nadoknaditi vse zamujeno in shujšati do idealne teže. Telo ne prepozna korenite spremembe in se upre. Nastopijo težave, ki se lahko končajo tudi z nenadno smrtjo.

Po obremenitvenem testu sem se z dr. Fležarjem pogovoril o za športnike in športne rekreativce zelo zanimivih temah.

Kaj se dogaja pri treningu?

Pri telesni obremenitvi se vsi organi prilagajajo povečani potrebi mišic po kisiku in hranilih. Progasta mišica je tisti organ, ki pri naporu posredno regulira srčni utrip, pretok krvi po telesu in tudi krvni tlak. Zaradi izgorevanja hranil v mišici se tvori tudi ogljikov dioksid, ki se odstranjuje z dihanjem; zato pri naporu dihamo hitreje in globlje. Pri naraščajoči obremenitvi oziroma obremenitvi, ki preseže tako imenovano »aerobno« zmogljivost mišice (običajno so to zelo intenzivni kratki napori), pa organizem reagira drugače: v mišici se prične tvoriti vrsta presnovkov (med njimi tudi mlečna kislina - laktat), ki še dodatno dvignejo krvni tlak in pospešijo dihanje. V tem tako imenovanem »anaerobnem« območju delovanja mišice je časovno omejeno njeno delovanje; vzdržljivost za tak napor je majhna.

Kako pravilno vaditi oz. trenirati?

Trening je lahko (oziroma je pravilno) namenjen dosegi dveh ciljev: povečanju mišične moči in/ali povečanju mišične vzdržljivosti. Poleg tega trening določenih spretnosti (npr. pri igrah z žogo) pripelje do oblikovanja zelo natančnega oživčenja vlaken v mišici, kar omogoča natančen gib tudi pri veliki hitrosti krčenja mišice in večji obremenitvi. Da pri treningu ne prihaja do poškodb, je zelo pomembno, da je mišica primerno »ogreta« in da treningi moči toliko povečajo mišično maso, da nadaljnji treningi vzdržljivosti in hitrih gibov ne povzročajo bolečin v mišici niti ne pride do poškodb. Ker vsak gib nadzoruje veliko različnih mišic, ne smemo pozabiti na uravnotežen trening vseh.

Zakaj obremenilno testiranje?

Testiranje na kolesu (praviloma pod nadzorom zdravnika) je namenjeno oceni usklajenega delovanja mišice, pljuč in srca. Poznamo testiranja, ki ne vključujejo meritve porabe kisika med testom (to so testi brez uporabe dihalne maske ali ustnika), in taka, ki to vključujejo. Testiranje uporabljamo tako pri zdravih kot pri srčnih in pljučnih bolnikih. Pri testiranju lahko vidimo, kateri organ pri naraščajoči obremenitvi »odpove« in ali je ta trenutek »še v mejah normale« ali pomeni zmanjšano funkcijo enega izmed teh organov.

Kdo in kdaj na tako testiranje?

Vrsta bolezni sodobnega časa ima kot glavni ukrep za izboljšanje spremembo življenjskega sloga. To pomeni pravilno prehranjevanje, normalizacijo telesne teže, primerno stopnjo telesne aktivnosti. Glede slednje je priporočeno, da se človek vsaj trikrat tedensko giblje (rekreira) po 45 minut. Najbolj zdrava je aerobna aktivnost (to pomeni gibanje, ki ne izkorišča maksimalne mišične moči; npr. hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, ipd.; ne pa delo z utežmi). Najboljši učinek na zdravje ima aktivnost, ki ne presega sedemdesetih odstotkov maksimalne telesne aktivnosti niti ne poteka v tako imenovanem »anaerobnem« območju delovanja mišice. Aktivnost, ki je povezana s hujšanjem, pa je še veliko manjša od te. Pri ljudeh, ki niso vajeni redne telesne aktivnosti, je ukvarjanje s športom, ki dosega meje njihove zmogljivosti, celo nevarno! Malo za šalo bi lahko rekli: »Srce ne ve, da je to dobro zanj …« Strokoven nasvet in osnovne meritve zmogljivosti ob odločitvi za tak, bolj aktiven način življenja, so zato priporočljive.

Kaj še lahko izmerimo pri obremenitvenem testu na kolesu?

Pri testu natančno določimo krvni tlak, utrip in točko, pri kateri se ob naraščajoči obremenitvi v mišici pojavi anaerobni metabolizem. V EKG posnetku vidimo delovanje srca in srčni ritem, izmerimo globino in hitrost dihanja. Ob koncu testa (ko preiskovanec ne zmore več) pa določimo dejavnik, ki ga je ustavil (težka sapa, utrujene noge, prehiter utrip, bolezenski znaki npr. bolečina v prsih – angina pectoris …). Pri športniku pa lahko na testu določimo območje najbolj optimalnega treninga, vzdržljivost in moč. Test je priporočljiv za spremljanje napredka pri treningu in odkrivanja pretreniranosti (utrujenosti).

Dr. Matjaž Fležar je zaključil najin pogovor s tem, da se za test lahko odloči prav vsak, je pa priporočljiv predvsem za tiste, ki v odrasli dobi začenjajo telesno vadbo in imajo ob tem težave, ko zmogljivost ne napreduje, med vadbo se pojavljajo simptomi – bolečina v prsih, izrazito težka sapa, ki ne mine takoj ob počitku, in podobno.