Tista o vražjem fantu ...
Gledališki ansambel Loškega odra se bo v sredo predstavil s prvo premiero v letošnji sezoni, tragikomično dramo Vražji fant zahodne strani irskega avtorja Johna M. Syngeja, v režiji Jaše Jamnika. V glavni vlogi jubilant z 20 leti umetniškega ustvarjanja na Loškem odru, Iztok Drabik.
Režiser tokratne predstave Loškega odra Jaša Jamnik je k predstavi Vražji fant zahodne strani med drugim zapisal: »Čudni časi so. Zato igramo to čudno igro.« Gre namreč za irsko besedilo, staro sto in več let, ki pa je še danes aktualno. »Nekatere igre nikoli ne zastarijo in ta mislim, da je ena takih. Nasprotno, v današnji družbi je igra celo bolj aktualna, kot je bila ob njenem nastanku. Če je bila takrat šokantna in so ljudje odhajali ven iz dvorane in so izbruhnili neredi na Irskem in v Ameriki, pred nekaj leti pa ob uprizoritvi na Kitajskem, je danes v Sloveniji provokativna predvsem zaradi svoje vsebine. Govorim o današnjih razmerah, o tem, kako gledamo na ključne stvari v življenju, na smrt in naš odnos do nje, na slavo, na govorice, na laž, nastopaštvo…,« razmišlja Jaša Jamnik in hkrati dodaja, da je igro mogoče razumeti tudi na povsem primarnem nivoju medčloveških odnosov, kar igro dela presenetljivo in na neki način še vedno zabavno.
Nosilec glavne vloge mladeniča, bolj slabiča kot vražjega fanta Christopherja Mahona v predstavi je tokratni jubilant Iztok Drabik, ki beleži 20 let umetniškega ustvarjanja, njegovega očeta Starega Mahona bo v predstavi igral njegov oče Jože Drabik. Prvi se izdaja za dobitnika na loteriji, čeprav sploh ni vplačal stavnega lističa, za katerega se na koncu izkaže, da ga je vplačal njegov oče. Tudi tokrat se predstavlja tako rekoč celotni ansambel, poleg omenjenih so tu še izkušeni Matjaž Eržen, Matej Čujovič in Bojan Trampuš, pa Tamara Avguštin, Petra Malovrh, Blaž Vehar ter Petra Krančan, Lia Tomat in Vesna Mihovilovič. Za kostume je tudi tokrat poskrbela Irena Pajkić.
»Moram reči, da sem Loški oder bolje poznal pred leti, ko sem imel v spominu, da gre za skupino zelo dobrih igralcev. Na vajah za Vražjega fanta se je to samo še potrdilo. Gre za odličen ansambel, ki je na eni strani sproščen, na drugi pa se igralci še kako zavedajo, da ne gre samo za druženje, kar je prisotno v marsikaterem ljubiteljskem gledališču, ampak tudi za zelo resno delo,« je nad igralskim ansamblom navdušen Jamnik: »Disciplina in izkušenost, kar nekaj zelo talentiranih igralcev, med katere sodi tudi tokratni jubilant. Prepričan sem, da bomo o Iztoku še slišali.« Ansambel je zelo ubran in sodi med tiste, ki niso zadovoljni zgolj z realističnim in naturalističnim posnemanjem besedila, ampak je sposoben uprizoriti tudi neke vrste stilizacijo tistega, kar mu je predloženo. Temu primerna je tudi tokratna scena, ki je drugačna. »Oder bo tokrat predvsem poligon za igralce,« dodaja Jamnik.