Lovec na marksiste

Ko sem konec minulega tedna gledal prve posnetke masakra na Norveškem, mi je padlo v oči, da je bilo med mladimi, ki so ga preživeli, kar nekaj takih, ki niso po videzu prav nič Norvežani; so temnolasi, temnejše polti, govorijo pa v perfektni norveščini. Gotovo so potomci priseljencev s svetovnega juga v eno najbolj markantnih in tolerantnih dežel svetovnega severa. Tisti, ki je pobijal njihove vrstnike, pa je že po videzu rasno čisti German, svetlih las, polti in oči, rasist tudi v besedah in pogledih. Eden od ciljev njegovega napada je bil opozoriti na »islamski kolonializem, islamizacijo zahodne Evrope in vzpon kulturnega marksizma oziroma multikulturalizma«. Ne motijo ga samo priseljenci, ampak vsaj toliko ali še bolj tisti med Norvežani, ki jih v svoji socialdemokratski in multikulturni naravnanosti tolerirajo. Zato se je odločil, da napade doma in ne morda v kateri od islamskih dežel. »Ko se enkrat odločiš udariti, je bolje pobiti več ljudi, saj v nasprotnem primeru tvegaš, da bo ideološki vtis napada zmanjšan,« je zapisal pred napadom in ta cilj – veliki medijski vtis – vsekakor dosegel.

Sebe je Anders Behring Breivik označil za »lovca na marksiste«. Bolj natančen bi bil, če bi napisal, da je lovec na multikulturaliste. Na Norveškem po mojem ni prav veliko marksistov, pač pa veliko tistih, ki so dediči marksizma v njegovi socialdemokratski različici. (Mednje se prištevam tudi pisec teh vrstic in v tem smislu sem tudi sam marksist.) »40 let dialoga s kulturnimi marksisti oziroma multikulturalisti se je končalo s polomom. Samo 50 do 70 let bo še trajalo, preden bomo Evropejci postali manjšina. Takoj ko sem to dojel, sem se odločil poiskati alternativne oblike opozicije. Protestirati pomeni, da se ne strinjate. Upor pomeni, da boste tem dejanjem postavili konec. Odločil sem se za priključitev k uporniškemu gibanju.« Njegova dejanja naj bi narekovala »ljubezen do Evrope, evropske kulture in vseh Evropejcev«. In še: »To ne pomeni, da nasprotujem raznolikosti. Toda cenjenje raznolikosti ne pomeni tudi podpiranje genocida lastne kulture in ljudi.«

Nad pokolom in razdejanjem, ki ga je uprizoril lovec na multikulturaliste, se velja poleg obžalovanja tudi zamisliti. Ne nazadnje zato, ker tudi na Gorenjskem in v Sloveniji domorodci živimo skupaj z razmeroma številnimi priseljenci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, pa z njihovimi potomci, ki so se rodili tu in so, četudi ne iz iste kulture, naši sodržavljani. Kakor jih jaz doživljam, našo skupnost bolj bogatijo kot motijo. Sklicujem pa se tudi na izsledke empiričnih raziskav, ki so jih že v 80. opravili francoski sociologi in so pokazale, da se dejanski (in ne le ideološki) problemi s priseljenci v nekem okolju pojavijo takrat, ko njihovo število preseže deset odstotkov vsega prebivalstva. V Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in še marsikje v Evropi je to število marsikje že bistveno višje, kritični odstotek pa je preseglo tudi na Norveškem. Za dejanje »lovca na marksiste« obstoji torej poleg njegovih subjektivnih tudi objektivni razlog, ki pa ga seveda ne opravičuje.

Tudi sam pričakujem, da se priseljenci iz tujih nacionalnih in kulturnih okolij »integrirajo«, vsestransko povežejo z okoljem, v katerega so prišli in želijo v njem ostati. Kar ne pomeni že samo po sebi asimilacije, zlitja s tem okoljem. Nestrpnost desničarskih skrajnežev, ki v Evropi narašča že nekaj časa, obsojam, kar pa še ne pomeni, da bi bil pripravljen iti na njihov shod in jih vse po vrsti postreliti. Sem multikulturalist in, če je treba, tudi marksist.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / četrtek, 18. maj 2017 / 17:08

Likovna potovanja skozi čas

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj dela iz ciklov Vmesni prostor in Potovanje skozi čas razstavlja Klementina Golija.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 27. april 2011 / 07:00

Uspelo jima je

Zaključili smo skupno akcijo Gorenjskega glasa in športnega centra Prošport Preoblikujte svoje telo, v kateri sta sodelovali Špela Tičar in Gizela Zaplotnik pod osebnim trenerstvom Damjana Frasa. Obe...

Kultura / sreda, 27. april 2011 / 07:00

O soški postrvi

V Galeriji Kranjske hiše je na ogled fotoreportaža z naslovom Reševanje soške postrvi avtorja Luke Dakskoblerja.

Zanimivosti / sreda, 27. april 2011 / 07:00

V Škofji Loki tekmovali lesarji

Dijaki enajstih slovenskih lesarskih šol so v Škofji Loki tekmovali na Lesariadi 2011.

Slovenija / sreda, 27. april 2011 / 07:00

Grims predlaga uzakonitev celotne Zdravljice kot himne

Ljubljana - Poslanec Branko Grims (SDS) ob 20. obletnici slovenske osamosvojitve predlaga spremembe v zakonu, po katerih bi Zdravljico kot himno v prihodnje na najvišjih d...

Kultura / sreda, 27. april 2011 / 07:00

Generacija `70

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavljajo štirje kranjski slikarji iz "generacije" Jože Eržen, Jože Trobec, Franc Feldin in Alenka Kham Pičman.