Prikaz žetve pšenice po starem

Prizadevni člani Konjeniškega društva Naklo, ki jih vodi Silva Gregorc, so v četrtek že desetič pripravili prireditev Žetev v Naklem, na kateri so prikazali stare kmečke običaje ob žetvi.

Naklo – Na prireditvi so prikazali klepanje kos in srpov za žetev, pripravo malice za žanjice, prevoz koscev in žanjic z lojtrniki od Poličarjeve kmetije na njivo na kranjskem polju, kjer so želi »na pest« in s koso. Žanjice so žele pšenico s srpi, kosci pa s posebno prirejeno koso za žetev žita. Kot so povedali, so v naših krajih do konca prve svetovne vojne želi samo "na pest", to je tako, da so ženske z roko zajele šop pšenice in jo s srpom odžele in položile na »prevesm«. Šele po prvi svetovni vojni so fantje, ki so bili v ruskem ujetništvu in so tam delali na polju, tudi pri nas začeli kositi s koso z dodatnim sistemom za košnjo žita.

Ko je bilo žito požeto, so ga naložili na voza in ju odpeljali do Iglejevega kozolca, kjer so snope zložili v kozolec, da se bo žito posušilo. Ob koncu žetve so imeli na njivi kosci in žanjice za kmečko malico kisel krompir, suho meso, orehovo potico, buhteljne, doma v krušni peči pečen kruh in krofe, pili pa so črno kavo in krhlovo vodo, kuhano iz narezanih suhih jabolk. Septembra bodo žito zmlatili s staro mlatilnico in nato zrnje odpeljali v mlin.

Marljive žanjice so bile doma iz Naklega, Pivke, Strahinja, Dupelj, Okroglega in Struževega. Kosca sta bila Janez Jenko iz Struževega in Iglejev Janez iz Naklega, voznika s konji in lojtrnikoma pa Vinko Šmajd iz Okroglega in Janez Jenko iz Struževega. Žetev sta si z zanimanjem ogledali tudi gostji iz Berlina, evropsko priznani zgodovinarki, ki v Naklem raziskujeta življenje in delo velikega Naklanca Gregorja Voglarja - Karbonariusa, ki je bil zdravnik nekaj časa na dunajskem dvoru, nato pa dvaindvajset let osebni zdravnik ruskega carja Petra Velikega. Ko je leta 1717 umrl, je Naklancem zapustil pet tisoč goldinarjev, da so napeljali vodo iz Dupelj v Naklo v koriti sredi vasi ter pred župnišče in Vogvarjevo kmetijo (njegovo rojstno hišo).