Konkurenčno gospodarstvo bi samo dalo nova delovna mesta

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 13. maj 2011 / 06:00

Kongres Slovenske ljudske stranke na Bledu je ravno v času politične krize, zato so v stranki zasnovali program za daljše obdobje, ker se čutijo dolžne dati odgovore na vprašanja, ki tarejo Slovenijo, pravi predsednik SLS Radovan Žerjav.

Kako gledate na izstop stranke Desus iz koalicije?

»Za krizo v koaliciji je krivih več dogodkov in notranjih konfliktov, ki se niso reševali, kot bi se morali. To se je nabiralo in ni čudno, da je sedaj šlo čez rob. Odhod Desusa me ne preseneča, saj so v tej stranki že večkrat grozili z izstopom, pa ne le iz te, temveč tudi iz drugih vladnih koalicij, svojo namero so sedaj očitno uresničili.«

Kaj je po vašem mnenju krivo sedanje vladne krize in kje vidite izhod iz nje?

»Ne le zaradi Desusovega izstopa, pač pa tudi zato, ker ima vlada izredno nizko javnomnenjsko podobo in ker zaupanje ljudi vanjo upada, nima več kredibilnosti. Edini način za izhod iz te krize so po mojem mnenju predčasne volitve, ki lahko v najkrajšem času zagotovijo takšno vlado, ki bo imela podporo in bo verodostojna. Katera koli vlada bo že, ki bo dobila 50- in več odstotno podporo, bo s tem kapitalom in potencialom veliko lažje sprejemala težke odločitve. Te bodo v prihodnosti morale biti sprejete, če ne želimo, da bi Slovenija zašla po poti nekaterih evropskih držav. Potrebujemo vlado, ki bo imela zaupanje, ki bo enotna in sposobna sprejemati ključne reforme. Morebitna rekonstrukcija sedanje vlade ali zamenjava predsednika vlade po naši oceni ni prava rešitev, saj bi to pomenilo le krpanje za leto dni. V tem času kakršna koli rekonstruirana vlada ne bo sposobna izpeljati reform, ki so potrebne za to državo, preprosto zato, ker si čez noč ne more pridobiti zaupanja ljudi, kar je v tem primeru ključnega pomena. Za SLS so edina pametna rešitev torej predčasne rešitve.«

Ste edina opozicijska stranka, ki podpira pokojninsko reformo. Zakaj?

»Sam sem že aprila 2009 javno obljubil, da bo SLS pri ključnih reformah za to državo konstruktivna. To smo želeli dokazati v primeru pokojninske reforme. Naši strokovnjaki so pripravili vrsto predlogov, kako reformo izboljšati, in nekateri so bili tudi sprejeti (denimo olajšave v zvezi z vojaškim rokom in z otroki pri materah) in tudi zaradi tega smo ji naklonjeni. Sprejemamo pa jo tudi zato, ker v tej državi ni več prostora za politično kupčkanje in taktiziranje, pač pa je treba začeti sprejemati odgovorne odločitve, svoj del odgovornosti pri teh pomembnih, ne ravno lahkih in politično nepopularnih odločitvah za dobro te države pa naj da tudi opozicija. Ugotavljamo, da glede na stanje javnih financ in ob dejstvu, da gre v tem času približno 1,3 milijarde v pokojninsko blagajno, da se zagotovijo pokojnine vsem upokojencem, to na dolgi rok ne more biti vzdržno. Potrebni so resni ukrepi, da se pokojninska blagajna vzpostavi kot vzdržen sistem. Večkrat sem dejal, da obstajajo tri možnosti: ali povečamo prispevno stopnjo (ob dejstvu, da je treba gospodarstvo razbremenjevati ne pa dodatno obremenjevati, je to za nas popolnoma nesprejemljivo); ali znižati pokojnine (še manj sprejemljivo glede na to, da nekateri že sedaj dobivajo prenizke pokojnine); ali tretja možnost, da se zaostrijo pogoji upokojevanja. Ravno tretja možnost je bila uporabljena v naši pokojninski reformi, enake rešitve uporabljajo vse evropske države, ki se ukvarjajo z reformami pokojninskih sistemov. Če obstaja še kaka četrta možnost, naj tisti, ki jo poznajo, to na glas povedo, ker bi bilo potem možno to rešitev izvoziti v Evropo. Tudi demografski podatki govorijo v prid reformi: danes 1,54 zaposlenega dela za enega upokojenca, trend pa je takšen, da bo v nekaj deset letih en zaposleni delal za enega upokojenca. In ni gospodarstva na tej zemeljski obli, ki bi bilo ob takem razmerju aktivnega in neaktivnega prebivalstva konkurenčno. Po moji oceni je pokojninska reforma nujna. Zavedamo se, da ni idealna. Tudi kaka druga ne bo idealna, vendar pred njo ne moremo pobegniti. Če jo bomo tokrat zavrnili, bo počakala naslednjo vlado, ki bo po moji oceni morala sprejeti še bolj radikalno.«

Ne bi bila nemara rešitev zaposlovanje in nova delovna mesta?

»V časih največje konjunkture (v letih od 2004 do 2007) nam je uspelo brezposelnost zmanjšati za 15 tisoč, torej smo v najboljših časih ustvarili približno 15 tisoč delovnih mest. Danes je brezposelnih 120 tisoč in argument proti pokojninski reformi je, da pač zaposlimo 120 tisoč brezposelnih. To ni realno. Celo če bi leta 2012 dosegli konjunkturo, kot smo jo imeli v omenjenem obdobju, bi po najbolj optimističnem scenariju zmanjšali brezposelnost za 15 ali največ 20 tisoč. To bi trajalo kar nekaj let, da bi znižali brezposelnost, ki je posledica globalne gospodarske krize in neumnosti, ki smo jih sami počeli.«

Kaj pa realno pričakujete: bo na referendumu pokojninska reforma sprejeta ali zavrnjena?

»Bojim se, da bodo vsi trije referendumi predvsem glasovanje o nezaupnici obstoječi vladi, kar pomeni, da bodo vsi padli. V primeru pokojninske reforme je to slabo, pri drugih dveh zakonih pa smo bili v SLS proti: kar zadeva arhive, bi bilo civilizacijsko in evropsko, da se opravičimo, če smo storili kaj narobe, sicer pa je treba tajne sodelavce zaščititi že zaradi sedanje mreže. V primeru dela na črno pa menimo, da ni primerno, da ga rešujemo v segmentu medsosedske pomoči. Treba se je skoncentrirati na tisti del dela na črno, ki je resnični problem. Moja ocena je, da je bilo odprtih preveč zadev. Vlada bi se morala osredotočiti na najbolj ključne zadeve, ki ovirajo normalno funkcioniranje slovenskega gospodarstva. Pokojninska reforma je ena takšnih, pred tem pa bi se morali resno ukvarjati z delovno pravno zakonodajo in vsemi ukrepi, ki bi razbremenili slovensko gospodarstvo. To bi imelo za posledico večjo konkurenčnost, ta pa bi povzročala, da bi gospodarstvo samo dalo nova delovna mesta.«

Pred kratkim so vašega člana, mariborskega župana Franca Kanglerja, osumili korupcije. Kako v stranki gledate in ravnate ob takšnih odklonih?

»Zagovarjam tezo, da politične stranke, tudi SLS, ne smejo biti neprebojni jopič, ki bi kogarkoli pred čemerkoli ščitil. Vsak je pred zakoni enak, ne glede na priimek, to velja enako zame kot predsednika stranke, za gospoda Franca Kanglerja ali za kogarkoli tretjega. Zato smo v SLS postavili zelo jasno stališče: pričakujemo, da bodo pristojni organi svoje delo opravili strokovno in neodvisno, pričakujemo, da se vsi postopki odvijejo čim prej in da se hudi očitki v tej zadevi čim prej bodisi potrdijo bodisi zavržejo. Če se bo izkazalo, da je župan Maribora kriv za tisto, kar mu očitajo, potem moram jasno povedati, da mu ni več mesta v SLS. Če pa temu ne bo tako, bi bilo tudi prav, da se nekdo v tej državi opraviči, saj ne bi želeli, da se ponovi kaj takega, kot je bil primer poslanca gospoda Magajne. Nekaj odmevnih primerov v stranki je že bilo in ne razmišljamo, da bi v sedanjem primeru ravnali kakorkoli drugače, kot smo že poprej. S tem smo dokazali, da želimo v politiki spremeniti neprimerno ravnanje in se izogniti primerom, ki v politiko ne sodijo.«

Koliko je SLS še povezana s svojim kmečkim izvorom?

»Stranka se je rodila iz kmečkih korenin, ki nas povezujejo, krepijo in nam dajejo zdravo razmišljanje pri presoji problemov v Sloveniji. Na to smo ponosni, se pa tudi zavedamo, da smo kot moderna ljudska stranka, ki se primerja z evropskimi ljudskimi strankami, poklicani tudi k odpiranju vseh drugih družbenih vprašanj, predvsem pa dajati odgovore nanje. V prvo vrsto sam postavljam gospodarstvo, treba pa je odpreti tudi druga vprašanja, povezana s stroški delovanja države. V zvezi s tem pripravljamo ukrepe, ki bodo osnova programa SLS na prihodnjih volitvah. K temu je treba jasno povedati, da bodo ukrepi za to, da bo vzpostavljeno poslovno okolje, ki bo Sloveniji dalo nova delovna mesta. Želimo doseči, da bodo v tem okolju ljudje radi ostajali. In če se znova navežem na naše korenine: ne smemo pozabiti tudi na višji delež samooskrbe Slovenije s hrano, ker gre za strateško vprašanje prihodnosti. V zvezi s tem potrebujemo jasne ukrepe, da bodo ljudje radi obdelovali zemljo in pridelovali hrano, da jim bo pri tem tudi nekaj ostalo za preživetje in da bo zdrava hrana našla ustrezno pot do potrošnikov.«