Za pravično, ne zgolj pravno državo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 9. maj 2011 / 06:00

Konec meseca bo na kongresu LDS za njenega predsednika ob sedanji predsednici Katarini Kresal kandidiral tudi Škofjeločan Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.

Katere funkcije ste doslej opravljali v LDS?

»K Demokratom (ti so se pozneje združili z LDS v enotno stranko) sem prišel v začetku 90. let skozi civilno družbo, ko so med domačini prosili za posredovanje v primeru nasprotovanja smetišču v Crngrobu. Vse mandate sem bil občinski svetnik LDS, vodil sem strankin lokalni odbor in ga trenutno spet vodim, kot gospodarstvenik sem koordiniral izdelavo gospodarskega programa Demokratske stranke. V mandatu 2000–2004 sem bil poslanec LDS, sicer pa nikoli nisem bil izrazito strankarski človek, niti visoko na strankarskih pozicijah. Po koncu poslanskega mandata sem se vrnil v poslovno področje. Bolj po naključju sem potem kandidiral za državnega svetnika in postal tudi predsednik Državnega sveta. Prevzel pa sem vodenje seniorske organizacije Sivi panterji v LDS, ki v stranki zagovarja socialno-liberalno usmeritev in smo s svojim notranjim delovanjem skušali vplivati na večji socialno-liberalni poudarek v stranki, pri čimer pa žal nismo bili posebej uspešni.«

Zakaj sedaj kandidatura za sam vrh LDS?

»LDS je že v preteklosti igrala izredno pomembno pozitivno vlogo v razvoju Slovenije. Temeljni razvoj Slovenije v tem obdobju pa je, da je strankarska politika izgubila stik z javnim interesom. Glavni posli, celotna poslovna področja so rezervati posameznih vplivnih skupin. Če bom izvoljen za predsednika LDS, pa želim delovati v smeri verodostojnejšega zastopanja interesov srednjega razreda. Sicer pa liberalizem razumem kot vrednostno usmerjenost v svobodomiselnost.«

Boste skušali uveljaviti socialno-liberalni princip?

»Eden od ciljev LDS je pravna država, s čimer se strinjam, a poudarjam, da to ni dovolj, saj vemo, da zna biti pravna država veliko bolj pravna za privilegirane. Zato pravim, da je treba nadgraditi zahtevo po pravni državi z zahtevo po pravični državi, ki bo odpravljala probleme v Sloveniji. Preseneča me, ker visoki politiki kažejo popolno odsotnost razumevanja nad tem, kaj teži naše ljudi. Prisotno je razmišljanje, da je večina Slovencev, kot kažejo raziskave, zadovoljna s stanjem, v katerem živi, ali da so razlike v plačah v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. In to naj bi potem takem pomenilo, da je nekaj narobe s Slovenci, ali z mediji, če so državljani nezadovoljni. S tem se odločno ne strinjam. Menim, da je treba v slovensko politiko vnesti bolj pristen odnos med politiko in javnim interesom. Iz svojih izkušenj iz gospodarske prakse lahko rečem, da je eden od temeljnih problemov, da so ljudje pasivizirani. Ne da bi želel biti pretirano črnogled, ko ugotavljam, da so naše perspektive bolj črne od našega stanja. 140 tisoč nezaposlenih je že treba razumeti kot eno močnih osnov za nezadovoljstvo in zaskrbljenost med ljudmi, tudi tistimi, ki danes še imajo delo, a v prihodnosti ne vidijo perspektive zase, za svoje otroke in vnuke. Tu je razlog, zakaj se želim aktivneje vključiti v oblikovanje in uveljavljanje sprememb v slovenski družbi. Neoliberalizem zapira delovna mesta, kam vodi in komu najbolj koristi pospešeni globalizacijski ritem, pa tudi vidimo. Le temu, da vse manjša elita postaja vse močnejša. Vse to govorim s tolikšnim prepričanjem, ker smo v državnem svetu v sodelovanju s strokovnjaki že pred dvema letoma in pol oblikovali dokument Vzroki družbene krize, kjer smo razmišljali o treh temeljnih neravnovesjih: na osebni ravni (s prevlado vrednot, kot sta pohlep in pretirano potrošništvo), o pretiranih razlikah znotraj nacionalnih gospodarstev, kjer največje razlike ne izvirajo iz plač, pač pa iz drugih oblik dohodkov, in o razlikah na globalni ravni. Ta neravnovesja postajajo nevarno velika in to se je že začelo kazati. Žal za naša opozorila, namenjena političnim institucijam, ki imajo v rokah vzvode odločanja, ni bilo velikega zanimanja. Ne predstavljam si, da bi v Sloveniji pomembne družbene spremembe dosegli brez pozitivne angažiranosti državljanov. Ti pa so danes nezadovoljni in zavračajo vse, kar prihaja iz politike, in ta problem je treba rešiti.«

Na kakšen način?

»Dvigniti je treba raven verodostojnosti politike. Ljudje ne verjamejo več le lepim besedam, slikam in programom, ker so se že opekli. Zato je treba priti z novo verodostojno ekipo in konceptom ter z višjo stopnjo iskrenosti. Menim, da je temeljni razvojni problem Slovenije danes ta, da so v vsem poosvoboditvenem obdobju krepile interesne skupine, ki obvladujejo vse glavne posle v Sloveniji. Ne zastopajo verodostojno javnega interesa, pač pa ozke interese, kjer je gonilo želja po denarju in oblasti. To ni samo slovenski, ampak že kar svetovni problem. Zaradi svoje kadrovske baze in tradicije je po mojem mnenju LDS lahko primerna stranka, ki lahko skupaj s civilno družbo začne oblikovati in uveljavljati pozitivne spremembe v slovenski družbi. Zato tudi kandidiram za predsednika. Za ta korak sem se težko odločil zlasti še v sedanji vlogi predsednika Državnega sveta, ki sem ga doslej vodil zelo neodvisno od strankarskih direktiv, kar je moj namen še naprej do konca mandata. Pač pa bi želel način dela in strokovne podlage za družbeno prenovo, ki smo jih pilili v DS v tesnem sodelovanju s strokovno civilno družbo, prenesti v strankarski svet. Slednji je namreč zaživel preveč samostojno strankarsko življenje in izgubil stik z javnim interesom.«

Kmalu po kongresu LDS bo referendum o pokojninski reformi. Kako razmišljate o njej?

»Osebno jo odločno podpiram. Njena slabost pa je predvsem ta, da ni del nekega celovitega družbenega dogovora. Do neke mere podpiram tudi stališče sindikatov, da je temeljno razmerje med delom in kapitalom nepravično, in jih razumem, da napadajo vsako potezo, ki bi lahko potencialno poslabšala to razmerje. Vendar menim, da je ta pokojninska reforma dovolj dobra in zahteva le še pregled, ali smo z zakoni in podzakonskimi akti dovolj zaščitili nekatere ljudi, denimo tiste, ki niso zmožni delati do 60. leta in bi zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov dobili možnost upokojitve že prej. Te primere že sedanja reforma dovolj kakovostno rešuje, ampak praksa lahko še vedno prinese kakšna opozorila. Ta je treba z vso skrbnostjo spremljati in uvajati korektive, kjer bodo potrebni. Demografija in tudi kakovost življenja pa sta razloga za to, da je pokojninska reforma neobhodna. Na kratek rok vsaj pokojninska reforma zagotavlja višje pokojnine, cenejše delovanje države zaradi boljše kreditno-bonitetne ocene države in stabilnejše delovanje javnega sektorja. Okrepiti moramo željo državljanov po aktivnem življenju, s pasivnimi državljani se bomo namreč znašli v situaciji, da bo premajhen del tistih, ki bodo v službah (in še te so slabo plačane in preobremenjene z davki), osnova za funkcioniranje celotne družbe. Treba pa bi bilo ljudem dati tudi odgovore na nekatera odprta vprašanja čezmernega prikrajšanja, ki ga je slovenska nacija doživela v poosamosvojitvenem obdobju. Vzemimo veliko predrago koncipirano in izvedeno denacionalizacijo, orožarske posle, predrago gradnjo infrastrukture, plenilske privatizacije, dejstvo, da je od leta 2005 do 2008 Slovenija iz neto upnice v mednarodnem odnosu postala neto dolžnica za 10 milijard evrov. Vse to ljudi skrbi in pričakujejo nek bolj pošten družbeni dogovor, češ sem pripravljen nekaj prispevati, če bomo vsi sodelovali, ne pa da se bo varčevalo pri plačah, pokojninah, javnem zdravstvu in šolstvu, plenilske elite si bodo pa v ozadju delile velike denarje. Slovenci smo se že znali poenotiti v kritičnih obdobjih. Tega duha sedaj manjka tudi zaradi nizke stopnje verodostojnosti v politiki.«

Kakšen izhod pa vidite iz vladne krize? Morda predčasne volitve?

»Jasno je, da tako, kot je sedaj, ne gre. Trmasto vztrajanje pri reformah brez zaupanja državljanov je zelo problematično. Ena od možnosti so predčasne volitve, a je veliko vprašanje, ali bi lahko prinesle kake bistvene kvalitetne spremembe, morda le spremembo v vodilnih dveh strankah. Glavni akterji bi verjetno ostali. Večinoma negativen odnos državljanov do politike bi lahko povzročil, da bi na volitve prišlo zelo malo ljudi. Spremembe pa so nujne. Sedanja vlada bo morala najti način za povečanje svoje verodostojnosti. Nimam pa ta trenutek »legitimacije«, kot sem se že izrazil, da bi govoril o podrobnostih raznih scenarijev.«

Predsednica LDS Katarina Kresal pravi, da se veseli tekme z vami. Kaj pa vi?

»Veseli me, da imava podoben odnos, da greva v tekmovanje stališč in programov in ne v morebitno medsebojno obtoževanje. To je odraz naprednosti LDS. Odločala bo razlika v stališčih, konceptih, življenjskih slogih in dojemanju družbenih problemov. Na delegatih LDS pa je, da izberejo enega od naju. Do zadnjega trenutka pa spoštujem legitimno izvoljene funkcionarje LDS in ne želim s svojim delovanjem povzročati kakega negativnega dojemanja stranke ali odnosov v njej.«

Kolikšen vpliv na vašo kandidaturo ima vaš stric Niko Kavčič, ki v stranki LDS velja za sivo eminenco?

»Niko Kavčič je v najinih pogovorih izražal podporo moji morebitni odločitvi. Dilema je bila bolj pri meni samem. Sicer pa je moj stric 96 let star gospod in njegovo podporo jemljem predvsem kot moralno in strokovno.«