Ne, sploh nismo taki navdušenci ukrajinskega dnevnega tiska, v rokah držimo le zelo izvirne menuje pijač. (Foto: Aljaž Stare)

Pivo na zaslišanju

Mizica, pisalni stroj, močna luč v obraz, na obešalniku "avtomat" iz 2. svetovne vojne ...

Zapravljamo torej še naše zadnje grivne. Ker sem kar zgleden ljubitelj majic s kratkimi rokavi, mislim seveda na take, opremljene z inovativnimi domislicami, pomenljivimi sporočili, napisi in znaki, je bil moj cilj jasen, prodajalna z mal' drugačnimi majicami, ne tistimi, ki jih prodajajo na običajnih uličnih stojnicah. Seveda z napisom v cirilici. Po načelu, če si nekaj močno želiš, ti običajno tudi uspe, sem kaj hitro izvohal nekakšno »art« prodajalno in si našel tako s sliko človeškega telesa kot velike tovarne. In napisom »human factory« - v ruskih »grabljicah« seveda. In mi reče mladec pri blagajni: »Sto grivnov,« jaz pa na glas razmišljam: »Aha, sto grivnov …,« pa mi hitro doda: »Lahko daš tudi dvesto …,« in se zasmeji. »Ej, pameten si ti fant, ne boš se izgubil …,« ga pohvalim.

Željni osvežitve vstopimo v lokal, ki je bil videti kot nekakšna čitalnica. Kot kakšen star angleški moški klub z velikimi razkošnimi fotelji, s kupi časopisov na mizah in policami knjig vse naokrog. Starejša gospa nas je sluteč, da smo prišli predvsem na kakšen pir, kaj hitro poslala v kletne prostore, ki so bili pravo nasprotje sceni zgoraj. V bistvu smo stopili v »underground« klub, ki je deloval kot nekakšna klet oziroma začasni zapor. Da se je tukaj nekoč mogoče tudi zasliševalo recimo politične disidente, je opremljevalec notranjosti lokala očitno hotel povedati tudi z mizico, pisalnim strojem na njej in močno lučjo, s katero je izpraševalec svetil ujetniku v obraz. Na obešalniku je visela brzostrelka iz 2. svetovne vojne … Izvirno oblikovani kot časopisi so bili tudi menuji s ponudbo pijač. Pravi prostor za domišljijo. Tudi našo.

V informacijski pisarni smo se pozanimali, ali je cesta proti mejnemu prehodu Krakowec v redu. Veseli, da je, saj je to najkrajša pot do ukrajinsko-poljske meje, smo se poslovili od Lviva. Nekoliko se nam je sicer tožilo po nizki ceni bencina, ta je bila v Ukrajini manj kot 60 centov za liter, smo se v mislih že poslavljali od dežele, kjer smo res počeli marsikaj … V eni uri smo prišli na mejo, potem pa …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 20. maj 2007 / 07:00

Ocvirki in pohvale

Ker so gostinski lokali, kjer ne preganjajo kosmatih spremljevalcev gostov, zelo redki, tokrat pohvalo zasluži priljubljeni Caffe teater na Trgu Toneta Čufarja. Za kosmate gos...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 12. december 2021 / 16:22

Ko se na vasi družine povežejo

Žablje – Žablje so majhen kraj na Gorenjskem, natančneje v kranjski občini. V tej vasi z manj kot desetimi hišami živijo ljudje, ki so med seboj zelo povezani. V času korone se ta povezanost le še...

Tržič / nedelja, 12. december 2021 / 16:16

Praznovanje drugačno, a vendar slovesno

Tržič – Pomemben datum v zgodovini Tržiča je 12. december, dan, ko je bil leta 1492 Tržič iz vasi povzdignjen v trg. Dogodku v čast in spomin je na ta dan občinski praznik. Tako kot lani bo tudi le...

Slovenija / nedelja, 12. december 2021 / 16:15

Jabolki kakovosti tudi za dve gorenjski šoli

Ljubljana – Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius) je v torek skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport že 16. leto zapored podelil priznan...

Šport / nedelja, 12. december 2021 / 16:13

Hokejski upi v Talinu

Slovenska hokejska reprezentanca do dvajset let bo od nedelje naprej nastopala na svetovnem prvenstvu v Estoniji.

GG Plus / nedelja, 12. december 2021 / 16:07

Spomini na leto 1991, 4. del

Zanimalo nas je, kako so prebivalci Gorenjske doživljali zgodovinske dogodke leta 1991. Da bi dobili nekaj odgovorov, smo za pomoč prosili prof. Ireno Rahotina z Gimnazije Franceta Prešerna iz Kranja....