Vsem nam se godi krivica

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 1. maj 2011 / 06:00

Mateja Tavčar, predsednica sindikata SGS v Merkurju

Nakelski Merkur, največji trgovec s tehničnim blagom na Balkanu, je ena največjih negativnih poslovnih zgodb preteklega leta. Kaže, da se bo podjetje kljub velikim težavam in dolgu okoli 750 milijonov evrov le rešilo. Kako so novico o hudih dolgovih, plačilni nesposobnosti in (predvidenih) odpuščanjih sprejeli zaposleni ter tudi o prihodnosti Merkurja, smo se pred praznikom dela pogovarjali z Matejo Tavčar, predsednico največjega Merkurjevega sindikata.

Smo pred praznikom dela. Delo je imelo pred leti veliko vlogo, nato so prišle na vrsto druge vrednote. Kako je danes v Merkurju? Služba šteje ali ne?

»Vzdušje ni najboljše, saj zaposlene še vedno skrbi, ali bodo obdržali zaposlitev. Po eni strani smo veseli, da imamo delo, po drugi so plače nizke in se težko prebijamo skozi mesec. Seveda pa je bolje imeti delo kot biti na borzi. Pred nedavnim smo se morali posloviti od 101 sodelavca, že vse leto pa posamezniki odhajajo prostovoljno.«

V zvezi s tem ste se srečali s težavami pri izplačilu odpravnin in odškodnin, saj prisilna upravitelja Merkurja in Merfina nista pristala na izplačila.

»Tik pred lanskim božičem smo izvedeli, da bodo vsi odpuščeni iz obeh divizij prejeli tako odpravnine kot odškodnine. To se ni zgodilo. Merkurjev prisilni upravitelj Ladislav Hafner je izplačal vse, prisilna upraviteljica Mersteela Katarina Benedik pa izplačila odškodnin vse do danes ni odobrila, saj je dobila takšno navodilo sodnice. Žal stika z nekdanjimi sodelavci nimam, vem pa, da so se znova obrnili na Državni zbor.«

Sindikat vodite od konca leta 2006. So razlike v delu sindikata takrat in danes?

»Tistega časa se ne da primerjati z današnjim. Takrat smo se ukvarjali z vprašanjem, kam bomo šli na izlet, kako pomagali pri nakupu kurilnega olja, si vzajemno pomagali s premostitvenimi krediti, kupovali cenejše vstopnice in zagotavljali druge ugodnosti. Kako težavno se nam je zdelo …«

In danes?

»Jooj, če bi lahko danes imeli takšne težave. Danes je v sindikat SGS v Merkurju vključenih približno 1500 zaposlenih ali 71 odstotkov vseh v Sloveniji, v dobrih časih nas je bilo čez 2800 v sindikatu. Skupaj s sindikatom ZSSS in Neodvisnost smo pred leti podpisali kolektivno pogodbo. Da je bil v hiši mir.«

Pa ga imate danes?

»Danes ga žal ni.«

Omenili ste nizke plače. Se lahko o tem danes pogovarjate s šefi?

»Ta trenutek povišanja plač morda res ne moremo pričakovati, vendar sem predsedniku uprave Blažu Pesjaku že povedala, da zaposleni težko živijo s takšnimi plačami, pa tudi upadanje delovnih mest nas skrbi kot tudi dobro komuniciranje med vodstvom in zaposlenimi.«

Kakšne so plače?

»Približno štirideset odstotkov zaposlenih dobiva minimalne plače, naslednjih trideset odstotkov dobi do sedemsto evrov neto plače. To je slabo. Predsednik Pesjak se je strinjal, da v Merkurju plače pod 650 evri ne bi smelo biti, vendar trenutni rezultati tega izplačila ne dovoljujejo.«

Pričakujete izplačilo regresa?

»Nismo več insolventni, postopek naj bi se kmalu zaključil, zato maja pričakujemo izplačilo prvega dela regresa. Zato se s predsednikom uprave dobim že v sredo.«

Merkur je bil prej uspešno podjetje, izplačila regresa, božičnice …

»Tudi nagrado za uspešnost smo prejeli vsak september.«

Kako je s temi izplačili sedaj?

»Tega žal ne poznamo več. Ni več niti koeficienta uspešnosti, ki smo ga prej prejeli vsak mesec, tudi stimulacij ni več, saj tega rezultati ne dovoljujejo. S koeficientom uspešnosti si imel lahko tudi do 12 odstotkov višjo plačo, s stimulacijo pa nekateri komercialisti baje tudi dvojno plačo. Od 110-letnice Merkurja (letos praznujejo 115 let podjetja) smo bili vajeni septembrskih nagrad za uspešnost, sedaj pa niti božičnic ni več.«

Bi leto dni nazaj še rekli, da delate v velikem in uspešnem podjetju?

»Takrat se je že kazalo črno, leta 2009 pa bi vsakomur, ki bi trdil nasprotno, rekla, da je nor. Takšna zgodba se Merkurju pač ne more zgoditi.«

Pa se je. Ste delavci vedeli za težave?

»Ne. Poznali smo menedžerski odkup in se hkrati jezili, ker niso poleg povabili delavcev. Tako mi, zaposleni, kot tudi druga javnost bi notranji odkup povsem drugače sprejela. To sem Binetu Kordežu, takratnemu predsedniku uprave, jasno povedala, odgovoril pa je, da bomo imeli možnost v prihodnosti. Za to, da nismo smeli sodelovati, smo danes delavci neizmerno hvaležni (širok nasmeh) … Izgubili bi še to, kar smo imeli. Kdor je imel delnice Merkurja, je za eno dobil 405 evrov.«

Že v letu 2009, predvsem v drugi polovici, se je sicer že kazala ranljivost Merkurja.

»Takrat smo temu vsi rekli kriza. Poznali smo jo iz Evrope, počasi je prihajala k nam, lani pa smo krizo krepko občutili. Iz meseca v mesec je bilo slabše. Prodaja se je zmanjšala, najbrž tudi zaradi padca kupne moči prebivalstva in pomanjkanja naročil v gospodarstvu.«

Kako ste vi pri delu v skladišču občutili krizo?

»Iz skladišča smo v trgovine pošiljali tudi do sedemdeset odstotkov manj blaga, zaloge so začele kopneti. Število artiklov je padlo, skozi leto je bilo vse slabše.«

Kako je danes?

»Trenutno imamo v Naklem veliko blaga, dela je ogromno. V upravi so se odločili, da ne bomo več delali s tako številnimi dobavitelji kot prej. Obvladovali smo blago prek 2400 dobaviteljev, kar je absolutno preveč in nima smisla, saj lahko dosežemo boljše cene, če od enega proizvajalca kupimo več.«

Ali ta izjava pomeni, da zaupate odločitvam vodstva?

»Moramo. Drugega nam ne preostane, v prihodnost ne vidimo. Za zdaj kaže dobro, še posebej v primerjavi z lani. Sicer pa smo še v začetku lanskega junija imeli sestanek s Kordežem, ko je bilo po njegovem še vse v najlepšem redu. Sadil nam je rož'ce, le prinesel jih ni. Z julijem je prišel novi šef Bojan Knuplež.«

Kako ste doživljali dan menjave?

»S strahom. Poznali smo ga in se ga bali. Sprejemal je tudi nepriljubljene ukrepe, vendar smo ga zaposleni zelo spoštovali, saj je začel odpuščati pri vrhu. Mislim, da je prvi v zgodovini, ki se je odločil za ta korak.«

Kaj si danes mislite o nekdanjih šefih?

(Premislek) »Danes je na udaru le peščica, še najbolj Kordež, vsi drugi so potisnili glave v pesek. Žal mi pa je za vsakega sodelavca, ki je moral oditi.«

Pokojni Knuplež je napovedal, da bo moralo Merkur zapustiti 1080 zaposlenih. To se ni uresničilo.

»Načrt predvideva tolikšno zmanjšanje števila zaposlenih do konca leta 2012. Točnega števila sicer ne poznam, vendar jih je okoli šeststo odšlo samih, dobrih sto so jih odpustili sedaj, še 31 jih čaka na odpoved. Zmanjševanje števila zaposlenih je še možno, saj tako kažejo izračuni o številu zaposlenih na kvadratni meter, o prometu na kvadratni meter …«

Menite, da bi lahko odpuščali tudi v maloprodaji?

»O tem ni govora, smo pa doživeli prerazporeditve. Novega zaposlovanja v prisilni poravnavi ni bilo, iz maloprodaje pa nekateri tudi odhajajo. Zato prerazporeditve.«

V težkih časih vloga sindikata še bolj pride do izraza. Ste strelovod za težave sodelavk in sodelavcev?

»Telefon mi pol leta sploh ni nehal zvoniti, v zadnjem mesecu se je nekoliko umirilo. Skrbi jih, ali so vsi ukrepi vodstva v skladu z zakonom, saj je človeško, če menijo, da se jim godi krivica. Vsem nam se godi krivica. Dokler se to dogaja sosedu, znancu ali prijatelju, še nekako razumemo, če se nam, se svet postavi na glavo. Vsem svetujem po svojih močeh ali pa jih napotim na centralo našega sindikata, kjer jim pravnica posreduje verodostojne podatke.«

Kakšno prihodnost vidite zaposleni?

»Še dolgo ne bo tako dobrih rezultatov kot pred krizo, dela pa imamo veliko, saj nas je vedno manj. Računam, da bo prisilna poravnava kmalu potrjena.«

V letu, ko je šlo Merkurju slabo, se je okrepila konkurenca.

»Glede na našo šibkost in pomanjkanje blaga, so se okrepili bolj, kot bi se v normalnih razmerah. Znanci iz konkurence so mi povedali, da imajo zaradi naših težav ogromno dela. Verjamem jim, saj so kupci potrebovali blago. Šli so tja, kjer so ga dobili.«

Ampak sedaj so vaše police založene.

»Znova funkcioniramo, problem pa še vedno ostaja padec splošne kupne moči gospodinjstev. Tudi kriza v gradbeništvu je huda, gradbeniki so nam tako ali tako dolžni veliko denarja. Za naše težave so poleg naštetega krivi tudi menedžerji in banke, ki so jim pomagale. Kako so lahko nekateri dobili kar tristo milijonov evrov kredita?«

Ta teden ste na dopustu. Ko smo se dogovarjali za pogovor, pa smo ugotovili, da brez dela niste. Si boste vzeli kak dan zase?

»Obnavljamo hišo. Za 1. maja, praznik dela, bom zagotovo odklopila vse skrbi in delo, tradicionalno grem na Jošta, kjer naš sindikat organizira srečanje delavcev. Praznovali bomo.«