Številni opustili rejo goved

V Sloveniji je v zadnjih desetih letih rejo goved opustilo skoraj dvajset tisoč kmetijskih gospodarstev.

Kranj – Državni statistični urad je pred kratkim predstavil začasne podatke lanskega popisa kmetijstva v Sloveniji. Podatki kažejo, da je v Sloveniji 74.711 kmetijskih gospodarstev, od katerih vsako obdeluje povprečno 6,4 hektarja kmetijskih zemljišč ali 0,8 hektarja več kot pred desetimi leti in redi 5,6 glave velike živine (GVŽ), kar pomeni povečanje za 0,1 GVŽ. V desetih letih se je nekoliko povečalo število večjih kmetijskih gospodarstev in hkrati zmanjšalo število srednje velikih. Kmetije, velike od pet do deset hektarjev, še vedno obdelujejo dobro četrtino vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, vendar je prav v tem velikostnem razredu prišlo v zadnjih desetih letih do največjega zmanjšanja. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva se po statističnih regijah razlikuje, najmanjša je v obalno kraški regiji (4,5 hektarja) in največja na Koroškem (7,8 hektarja). Na Gorenjskem ima 4452 kmetijskih gospodarstev v uporabi 31.610 hektarjev kmetijskih zemljišč ali vsako v povprečju 7,1 hektarja.

Manj goved in prašičev, več drobnice in konj

Od leta 2000 se je število GVŽ na kmetijskih gospodarstvih zmanjšalo za 11 odstotkov, z rejo živine se je prenehalo ukvarjati 18.800 kmetijskih gospodarstev, povprečno število GVŽ na živinorejsko gospodarstvo pa se je v tem obdobju zvišalo s 6,1 na 7,1. Kmetij, ki redijo od ene do deset GVŽ, je zdaj skoraj za tretjino manj kot pred desetimi leti, hkrati pa se je za več kot polovico povečalo število in obseg reje v velikostnem razredu od trideset do sto GVŽ. Število goved se je od zadnjega popisa zmanjšalo le za pet odstotkov (s 499.546 na 472.331), število gospodarstev, ki redijo govedi, pa je upadlo s 56.097 na 36.120 ali za dobrih 36 odstotkov. Opazni so tudi »premiki« v čredi, še zlasti pri kravah, kjer se je število molznic zmanjšalo za 24 odstotkov in hkrati skoraj za 23 odstotkov povečalo število krav dojilj. Z rejo molznic se vse bolj ukvarjajo večja gospodarstva, število kmetij z molznicami se je tako v desetih letih zmanjšalo z 28.588 na 10.933. In kaj se je v desetih letih zgodilo s preostalo živinorejo? Število prašičev se je zmanjšalo s 601.953 na 382.065 ali za dobrih 36 odstotkov, število prašičerejskih kmetij pa s 44.623 na 26.451 ali za 41 odstotkov. Število kmetij z rejo pitovnih piščancev se je več kot prepolovilo, kmetij, ki imajo kokoši nesnice, je manj za 29 odstotkov. Reja drobnice in konj se krepi, prav tako tudi čebelarstvo. Število ovc se je v desetih letih povečalo s 96.027 na 137.77 in število rejcev s 4330 na 6186. Medtem ko je rejcev koz zdaj celo za 12 odstotkov manj kot pred desetimi leti, se je čreda v tem času povečala skoraj za petino. Največje povečanje je pri konjih, njihovo število se je v desetih letih povečalo s 14.407 na 22.735, število rejcev pa s 4634 na 5957. Število kmetij s čebelami se je povečalo skoraj za 13 odstotkov, število čebeljih družin pa za 94 odstotkov.