Ženskam povzroča bolečine, tudi neplodnost

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 17. marec 2011 / 06:00

Endometrioza je najpogostejša bolezen žensk v rodnem obdobju. Pogostejša je od raka, od sladkorne bolezni, od spolno prenosljivih bolezni.

»Endometrioza je bolezen, pri kateri se tkivo, ki je podobno sluznici maternice, pojavi zunaj maternične votline. Lahko se pojavlja na potrebušnici, jajčnikih, jajcevodih, maternici in njenih vezeh. Pojavlja se lahko tudi drugje, na debelem in tankem črevesju, na slepiču, mehurju, sečevodih, nožnici, tudi na pooperativnih brazgotinah … Poznamo različne oblike: peritonealno endometriozo, endometriozo jajčnika in globoko infiltrativno endometriozo, ki je najhujša oblika. Kljub številnim teorijam nastanek te bolezni v veliki meri še ni pojasnjen. Vzroke iščemo pri imunoloških, hormonskih in genetskih dejavnikih in tudi dejavnikih okolja,« je ob tednu ozaveščanja o endometriozi, ki je potekal od sedmega do trinajstega marca, povedala Vesna Šalamun, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, Ginekološke klinike, Kliničnega oddelka (KO) za reprodukcijo.

Endometrioza povzroča bolečine, tudi neplodnost. »Krčevita bolečina ob menstruaciji je lahko nekaj normalnega, če pa so bolečine vedno hujše ali še posebej, če nastanejo na novo, postanemo pozorni na to, ali je vzrok za bolečine endometrioza. Včasih se bolečine pojavljajo tudi kronično, dolgotrajno, ne glede na cikel, v tem primeru govorimo o skupini medeničnih bolečin. K nam prihajajo tudi ženske, ki imajo boleče spolne odnose ali bolečine v križu. Težave so odvisne od tega, kje se nahajajo endometriotične spremembe. Če so v črevesju, imajo ženske v času menstruacije krčevite bolečine v spodnjem delu trebuha in napihnjenost trebuha, boleče odvajajo blato, včasih opažajo tudi kri na blatu. Če se pojavlja endometrioza na mehurju, se to kaže z bolečim uriniranjem ali s krvjo v urinu. Zelo redko pa jo odkrijemo slučajno,« je pojasnila Šalamunova.

Na svetu je 176 milijonov prizadetih žensk zaradi endometrioze, od tega 14 milijonov žensk v Evropi, je še poudarila Vesna Šalamun: »K številkam ni potreben komentar. Predstavljajte si, da imate kronično medenično bolečino ali da ste neplodni. Na ta način bolezen na vas vpliva telesno, psihično, tudi socialno.«

Diagnostika in načini zdravljenja

»Glavna ovira je čas od začetka težav do prepoznavanja bolezni. V Evropi je ta čas osem let, v ZDA devet let, v Braziliji sedem let; Brazilija ima izjemno dobro zdravstvo in je država, kjer je največ specializiranih terciarnih centrov za endometriozo,« je povedala doc. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz UKC Ljubljana, Ginekološke klinike, KO za reprodukcijo, ter poudarila: »V svetu je postal trend, da naj neplodne bolnice uvrstimo kar v postopke zunajtelesne oploditve brez ugotavljanja vzroka neplodnosti. Celo Evropsko združenje za humano reprodukcijo predlaga, da žensk, ki imajo endometriotične ciste štiri centimetre in manj, ne operiramo, temveč jim ponudimo zunajtelesno oploditev. Endometrioza v dobri kirurgiji daje več kot petdeset odstotkov spontanih zanositev, na to se pa pozablja.«

Kje so vzroki za tako pozno prepoznavanje bolezni? »Na vsak način je premajhno poznavanje bolezni. Drugo, kar je, je podcenjevanje težav. Bolnica ima kronične, dolgotrajne težave in se vrača k svojemu zdravniku, ki se je počasi naveliča. Imela sem že pacientko, ki je imela napotnico za psihiatra, a je po operaciji ni več potrebovala. Med vzroki za prepozno prepoznavanje bolezni so tudi neustrezni diagnostični postopki in neustrezno zdravljenje. Na žalost je tako, da vsi ginekologi uporabljamo vaginalni ultrazvok, ki je naš drugi prst, pozabljamo pa na dober klinični pregled.«

Poleg anamneze, natančnega kliničnega pregleda, vaginalnega ultrazvoka je pomembna tudi laparoskopija. »Laparoskopija je pregled trebušne stene s kamero, ki se prenaša na monitor. Je preiskava, ki je namenjena dokončni potrditvi bolezni, njeni obsežnosti in oceni, za kakšno obliko gre. Danes to ni več samo diagnostika, laparoskopija je obenem tudi kirurški postopek. Dodatni diagnostični postopki so usmerjeni glede na specifične težave,« je pojasnila zdravnica in dodala: »Prvo vodilo pa je prisluhniti pacientki in opraviti res natančen ginekološki pregled. Moram povedati, da so normativi v naših ambulantah zelo hudi. Če imaš predpisanih pet pacientk na uro, se težko posvetiš eni, ki bi včasih potrebovala pol ure.«

Zdravljenje endometrioze

Zaenkrat je najuspešnejši način zdravljenja kirurški. »Če želimo, da je kirurško zdravljenje uspešno, je potrebna kirurška odstranitev vseh sprememb, ki jih vidimo in ki jih tipamo. Uspešnost je odvisna tudi od natančne predoperativne diagnostike. Neustrezno kirurško zdravljenje vodi v ponovne operacije, ki so težje in imajo manjši uspeh. Neustrezno kirurško zdravljenje endometrioze jajčnika zmanjšuje rezervo jajčnika in s tem negativno vpliva na možnost zanositve. Zdravniki, ki niso usposobljeni za zahtevne operacije endometrioze, naj bi naredili zgolj diagnostično laparoskopijo in pacientke usmerili v center s tovrstnimi izkušnjami. Tak naj bi bil princip in želja, ki ga propagirajo v Evropi,« je dejala Martina Ribič Pucelj.

Kljub natančni operaciji lahko pride do ponovitve bolezni. Po različnih raziskavah se to zgodi v 20 do 60 odstotkih, kar je odvisno od oblike endometrioze, obsežnosti bolezni in ustreznosti kirurškega postopka, je dejala zdravnica. In dodala: »Zaenkrat ni idealnega načina, ki bi pri vseh pacientkah omogočil trajno ozdravljenje. Namen zdravljenja je zmanjšati in odstraniti bolečino in druge simptome, zmanjšati lezije, ozdraviti neplodnost, preprečiti ponovitev bolezni in z vsem tem izboljšati kvaliteto življenja.« Odkar je znana, so endometriozo poskušali zdraviti s številnimi zdravili. »Kontracepcijske tablete so najpogostejša zdravila, so poceni, sopojavov je malo, lahko se jih jemlje dlje časa. Seveda pri teh zdravilih ni osnovna indikacija endometrioza, temveč se izkorišča njihov učinek na preprečitev ovulacije in menstruacije. Pooperativno zdravljenje s kontracepcijskimi tabletami zmanjša možnost ponovitve endometrioze jajčnika in peritoneja, vendar povsem ne prepreči ponovitve bolezni. Je primerno le za tiste ženske, ki v bližnji prihodnosti ne načrtujejo zanositve.«

Doc. dr. Martina Ribič Pucelj je še povedala, da je na evropski trg, tudi v Slovenijo, prišlo novo zdravilo, ki ima edino indikacijo endometriozo: »Lastnih izkušenj z zdravilom še nimamo, lahko se zanesemo le na študije. Naše pacientke so naročene na nekajmesečne kontrole, da vidimo, kakšen je učinek.« Kot je zaključila zdravnica, pa medikamentno zdravljenje ni nadomestilo za neustrezno in nepopolno kirurško zdravljenje.

Čakalne dobe

Tri do šest mesecev je čakalna doba za pregled za endometriozo v ljubljanski Ginekološki kliniki, Kliničnem oddelku za reprodukcijo. »V Sloveniji je največji problem pomanjkanje anesteziologov. V našem kliničnem oddelku deluje ena operacijska dvorana namesto dveh, kar daljša čakalne dobe,« je opozorila doc. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. med.

Ocena incidence

Endometrioza prizadene deset do petnajst odstotkov žensk v reproduktivnem obdobju. Bolezen je pogosta med neplodnimi ženskami, ima jo od 20 do 40 odstotkov. Bolnic, ki imajo kronično, dolgotrajno medenično bolečino, pa je kar do 70 odstotkov. V menopavzi pa ima ženska lahko le globoko infiltrativno endometriozo, ker ta ni hormonsko pogojena. 

Socialna bolezen

Endometrioza predstavlja velike stroške za nacionalne zdravstvene sisteme zaradi neustreznih diagnostičnih postopkov, neustreznega zdravljenja, nepopolne kirurgije, ponovnih operacij in hospitalizacij, dragega medikamentnega zdravljenja, bolniških odsotnosti. Leta 2007 so v evropskem parlamentu označili endometriozo kot socialno bolezen. »V Evropi je velik poziv k ustanovitvi velikih terciarnih centrov,« je poudarila Martina Ribič Pucelj.