Cilj je odkrivati majhne rake

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sreda, 23. februar 2011 / 06:00

Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah. Z zgodnjim odkrivanjem bolezenskih sprememb je mogoče zmanjšati umrljivost žensk, to pa je cilj nacionalnega presejalnega programa Dora. O njem podrobneje odgovarja na vprašanja vodja programa mag. Maksimiljan Kadivec, dr. med., specialist radiologije z ljubljanskega Onkološkega inštituta.

Kakšni so cilji nacionalnega programa Dora?

"Cilj presejalnega programa Dora je v obravnavani populaciji zmanjšati umrljivost žensk za rakom dojke na 25 do 30 odstotkov. To je tudi v skladu z evropskimi smernicami, ki jih upošteva naš program. V programih, ki že dlje časa potekajo v drugih državah, se je izkazalo, da so pri upoštevanju visokih kriterijev za kontrolo kvalitete in ob nenehnem izobraževanju kadrov v tem programu ti cilji uresničljivi. Program Dora strogo sledi smernicam, od ocenjevanja kakovosti opreme do nenehnih dodatnih izobraževanj kadrov. Ti se najprej udeležijo multidisciplinarnega tečaja, v katerega so vključeni vsi, ki sodelujejo v programu (kirurgi, patologi, radiologi, dipl. radiološki inženirji, medicinske sestre, administrativni delavci), nato pa potekajo še posebni seminarji na Onkološkem inštitutu in v referenčnem centru v Oslu."

Kako poteka presejalni program?

"Ženske povabimo na presejalno mamografijo. Po rentgenskem slikanju se dvojno (dva radiologa) odčita posnetke. To počnemo v tednu od srede do naslednjega torka, vmes imamo v četrtek t. i. konsenz konferenco, kjer se radiologa odčitovalca in nadzorni radiolog odločijo, ali bodo slikano žensko povabili na dodatne preiskave - ciljano kompresijsko slikanje, ultrazvok ali punkcijo dojke. Na teh sestankih primerjamo še stare mamografije od morebitnih prejšnjih rentgenskih slikanj. Če se v četrtek odločimo, da bo ženska zaradi sprememb, ki smo jih pri odčitavanju opazili na dojkah, klicana na dodatne preiskave, je na vrsti takoj v ponedeljek ali torek. Teden dni zatem, naslednji torek, je predoperativna konferenca, kjer sodelujejo tudi kirurgi in patologi, od katerih dobimo tudi rezultat punkcij. Nato se odločimo, ali mora pacientka na operacijo ali ne. Še isti dan ženske povabimo v prostore Dore in jim povemo, ali imajo raka ali ne."

Vse to kaže, da postopek poteka zelo hitro. Je tudi od tega odvisen uspeh?

"Tudi. Pomembno je, da od slikanja do diagnoze ne preteče več kot 10 delovnih dni in da od trenutka, ko ženski povemo, da ima raka, pa do operacije ne več kot tri tedne. Na konferenci tudi določimo, h kateremu kirurgu se ženska javi naslednji teden in se z njim naprej dogovarja. Ta naglica je pomembna tako zaradi zgodnjega odkrivanja kot zaradi psiholoških razlogov, saj pacientk ne gre dolgo puščati v negotovosti."

Zakaj so k obravnavi vabljene ženske v starosti od 50 do 69 let?

"V tej dobi je obolevnost za rakom dojk največja, zato so v presejalni program vabljene ženske tega starostnega obdobja."

Kakšne so vaše izkušnje, koliko rakov odkrijete med pregledano populacijo žensk?

"Odkrijemo jih veliko, skoraj dvakrat toliko, kot je pričakovano. Ob prvi rundi naj bi odkrili do šest rakov na tisoč pregledanih žensk, odkrijemo pa jih deset. Program torej poteka hitro in kvalitetno, nas pa ves čas spremljajo in nadzorujejo strokovnjaki iz tujih centrov. Iz tujih in domačih statističnih poročil je razvidno, da oportunistični skriningi - presejalni programi (ko se ženske same prijavljajo in gredo na slikanje) ne dajejo rezultatov. Naš cilj je odkrivati majhne rake, take, ki so netipljivi, manjši kot 10 mm in ki so večinoma ozdravljivi. Zato se vabi (na videz zdrave) ženske na presejalne programe, ko niti same niti zdravnik še ne zatipajo bolezenskih sprememb na dojkah. Odgovor na dvome, ali je presejalna mamografija smiselna, je ravno v velikem številu rakov, ki jih pri tem odkrijemo."

Sodelavci presejalnega programa Svit ugotavljajo, da se na njihova vabila odziva malo ljudi. Kakšna je odzivnost pri programu Dora, so ženske kaj bolj odgovorne do svojega zdravja?

"Moram reči, da je odzivnost zelo dobra. Po eni strani je to zato, ker pri ozaveščanju o raku dojke zelo veliko pomagajo nevladne organizacije, zlasti akcije Europe Donne. Drug razlog pa je, da se med ženskami hitro širi glas, da so bile zadovoljne z obravnavo v presejalnem programu DORA. Iz knjige pripomb razberemo, da so zelo zadovoljne z načinom, sprejemom, toplimi odnosi in da ves postopek zelo točno in hitro poteka. V povprečju je v ljubljanski statistični regiji odzivnost 85- odstotna, v Trbovljah, kjer imamo mobilno enoto, pa 66,9-odstotna. Mamografije za sedaj izvajamo v osrednji statistični regiji, mobilno enoto pa smo najprej usmerili na območje Trbovelj, kjer je bila po statističnih podatkih zelo velika incidenca raka. Prvi teden meseca marca na tem območju končujemo in nameravamo mobilno enoto premakniti v Kamnik, kamor imamo namen klicati okoli 10 tisoč žensk. Vabila bomo poslali ženskam v starosti med 50 in 69 let iz občin Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš, Vodice in Komenda. V Kamniku bo pričetek slikanja 29. marca."

Kam se boste širili naprej, morda tudi na Gorenjsko?

"Ko smo snovali ta program, smo imeli namen, da bi vzpostavili dva centra, v Ljubljani in Mariboru, kjer bi bile nameščene tudi aparature za dodatno obravnavo žensk (ultrazvok, ležeča miza za punkcije dojk, aparat za magnetno resonanco, pripomočki za punkcije), ti bi bili v centralni enoti, poleg tega pa bi imeli še šest do osem mobilnih enot. Lani smo dobili dve mobilni enoti, eno smo obdržali v Ljubljani pri Onkološkem inštitutu, druga je, kot rečeno, sedaj v Trbovljah. Čakamo na nove razpise za potrebno opremo, tako da bomo lahko program čim prej širili in izvajali po vsej Sloveniji. Načrtujemo, da bi se postopno širili z mobilnimi enotami in hkrati tudi z zaposlovanjem novih kadrov. Ekipe strokovnjakov ne pridobiš čez noč, saj je potrebno zaposlene izobraziti, da pridobijo licence za opravljanje tega dela."

Koliko žensk ste pregledali od začetka programa Dora?

"Začeli smo aprila 2008. Svetovalci v tujini so nam po svojih izkušnjah svetovali, naj bodo presejalni programi v svojih zavodih, ker gre za specifično delo in organizacijo. Program DORA so priključili Onkološkemu inštitutu. V letih 2008 in 2009 je bil program v fazi uvajanja (računalniška podpora, plačilo izvajalcev, izobraževanje). Lani smo slikali 9900 žensk, od začetka izvajanja programa do sedaj pa 14211."

Koliko rakov ste odkrili pri pregledanih pacientkah?

"Od začetka do danes smo odkrili 123 rakov. Program DORA obravnava ženske od slikanja pa do "igle", ko naredimo punkcijo in dokažemo raka, nato pa ženska preide v bolnišnični sistem."

Kdaj pričakujete, da bo tudi Gorenjska dobila mobilno enoto?

"V mestni občini Ljubljana živi 60 tisoč žensk starosti od 50 do 69 let, letno naj bi jih povabili 30 tisoč, do sedaj smo jih obravnavali 14 tisoč, skoraj polovico, nekatere med njimi bodo po dveh letih vnovič vabljene na mamografijo. Kako se bo program širil po Sloveniji, pa je odvisno od tega, koliko bo denarja, od nakupov aparatur, od financiranja ekip. Letos želimo obseg slikanih žensk povečati na 24 tisoč. Ko povečaš število slikanj, se poveča tudi število drugih obravnav in te številke so tolikšne, da bodo temu s težavo sledili drugi oddelki oziroma strokovnjaki, ki so vključeni v program. Glede na veliko število odkritih rakov bi to pomenilo pri radiologih 1500 obravnav žensk več, le pri patologih tisoč izvidov več ali pri kirurgih 400 operacij več. V Mariboru je pomanjkanje radiologov, ki se ukvarjajo z diagnostiko bolezni dojk, kar opravljajo v večini primerov ginekologi, zato se pojavlja vprašanje, kdaj in kako bomo postavili program DORA. Kako se bo program širil, pa ni odvisno ne od strokovnjakov, ki postavljajo program DORA, ampak od številnih drugih zunanjih dejavnikov. Sicer pa tudi izkušnje iz drugih držav kažejo, da se taki programi ne postavijo čez noč. Danci, ki si jih velikokrat jemljemo za zgled, so postavljali program sedemnajst let, npr. v sosednji Avstriji potekajo posamezni, ločeni pilotski presejalni programi, ni pa enotnega presejalnega programa za raka dojk za vso državo po vzoru evropskih smernic za kontrolo kvalitete v presejalnih programih za raka dojk, kot ga uvaja Slovenija."