Slovenija referendumska država

To so besede poslanca LDS Boruta Sajovica na četrtkovi izredni seji državnega zbora, ki je odločal o dveh referendumih: glede zakona o malem delu in glede zakonske novele o varstvu arhivskega gradiva.

Ljubljana - Medtem ko referendum o zakonu o malem delu ni vprašljiv, saj so pobudniki zanj zbrali potrebnih štirideset tisoč podpisov, pa na zahtevo 33 poslancev opozicije za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu arhivskega gradiva še ni bilo odločitve o referendumu. Pač pa so poslanci z večino glasov odločili, da od ustavnega sodišča zahtevajo presojo ustavnosti morebitnega referenduma o delnem zapiranju arhivov.

O zakonu o malem delu bo ljudstvo odločalo na referendumu 10. aprila. Opozicija je sicer zahtevala, naj bi se datum referenduma premaknil za mesec dni, češ da bi tako lahko naenkrat odločali o več zakonih. Morda bo treba na referendum o pokojninski reformi, če ga bo dopustilo ustavno sodišče, o energetskem bloku TEŠ 6, o družinskem zakoniku. Na izredni seji se je znova razvnela tudi razprava o vsebini zakona o malem delu, o čemer gorenjska poslanka SD Darja Lavtižar Bebler meni, da študentje ne bodo ničesar izgubili, češ da bodo še vedno lahko delali 720 ur letno in zaslužili šest tisoč evrov bruto, s čimer si bodo zagotavljali socialno varnost in izkušnje, vštete v delovno dobo. Po njenem mnenju pa bodo izgubili študentski servisi in študentske organizacije, ki so si doslej od študentskega dela odrezale največji kos pogače. O sprožanju plazu referendumov pa meni, da se z njimi sproža tudi proces erozije parlamentarne demokracije, cilj pa je ob negativistični kampanji zrušiti vsak pomembnejši zakon, ki ga predlaga vladna koalicija. Podpira tudi en ali dva referendumska dneva v letu, a ne pod pritiskom politično motiviranih razprav in »potem ko smo že ugotovili, da je treba zakon o referendumu in ljudski iniciativi spremeniti«. Milenko Ziherl iz SDS sicer soglaša, da je treba malo delo urediti, saj je bilo pri študentskem delu preveč ekscesov, o referendumih pa pravi, da bi bilo racionalno in logično, če bi jih več združili na en sam dan. Vsak namreč državo stane štiri milijone evrov. In zakaj so referendumi po njegovem sploh potrebni? »Vlado podpira le še 15 odstotkov ljudi, ker prihaja na dan s takimi ukrepi in zakoni, ki jih posamezni segmenti družbe ne zdržijo, ljudje pa vidijo nevarnost, da bi se tako stanje še poslabšalo. Zato so bile tudi vložene pobude za referendume.« Po Ziherlovem mnenju se jih vlada boji, saj ima zlasti z zadnjim slabe izkušnje. Misli, da vsi plačujemo referendume, ker politika ni opravila svojega dela, pa oporeka Borut Sajovic (LDS), češ da ga je koalicija odgovorno opravila in se v socialnem dialogu tudi pogajala o rešitvah. Toda dialog pomeni tudi popuščanje obeh strani, ne pa trmasto vztrajanje pri svojem.

V imenu predlagatelja je o zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o varstvu arhivskega gradiva spregovoril Branko Grims (SDS). Znova se je skliceval na resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki terja dostop do arhivskih gradiv, pri nas pa se dve desetletji po razpadu komunističnih diktatur še vedno omejuje dostop do arhivskih dokumentov. »Nič, kar je v teh arhivih, ne more biti bolj škodljivo od zapiranja arhivov,« je dejal Grims. Razvnela se je razprava, v kateri so opozicijski poslanci poudarjali, naj z zapiranjem arhivov država ne ščiti privilegiranih ljudi iz prejšnjega režima, koalicijski pa so zagovarjali delno zaprtje arhivov zaradi varnostnih interesov države.