Razstava izvedenih projektov biroja Ravnikar Potokar je domiselna: fotografije so postavljene v prostor galerije kot prosto stoječi objekti, med katerimi se obiskovalec sprehaja. (Foto: Andraž Kavčič)

Lepa razstava o dobri arhitekturi

V Galeriji Jakopič v Ljubljani je še do 27. februarja na ogled izjemno lepa razstava: In memoriam. Vojteh Ravnikar (1943-2010), v spomin enemu naših najboljših arhitektov. Postavil jo je arhitekt Robert Potokar, v zadnjih desetih letih tudi Ravnikarjev najbližji sodelavec. Ta pogovor z njim je hkrati vabilo na razstavo.

In memoriam. Vojteh Ravnikar, Izvedeni projekti arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar, Galerija Jakopič, Ljubljana, Slovenska cesta 9, 20. januarja do 27. februarja 2011, vstop prost, www.ravnikar-potokar.si

Bilo je leta 2003, ko je Vojteh Ravnikar dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo, Robert Potokar pa je že pred tem izdal knjigo Gorenjska: arhitekturni vodnik. Oboje je bilo povod, da smo ju povabili na 73. Glasovo prejo, ki je bila 22. maja 2003 v Vili Bled. Predli smo pod naslovom Kaj je dobra arhitektura? Osem let pozneje si lahko na to vprašanje odgovorimo z ogledom Potokarjeve razstave v Ravnikarjev spomin.

Arhitekt Potokar, že dolgo si nisem ogledal tako posrečene arhitekturne razstave. Kako ste jo zasnovali? Kakšni so odzivi?

»Na razstavi In memoriam. Vojteh Ravnikar je predstavljeno šestnajst izvedenih del biroja Ravnikar Potokar. Razstavo sva zasnovala skupaj z Matejo Šetino tako, da smo v galeriji predstavili arhitekturo z velikimi fotografijami, ki naj obiskovalcu pričarajo stavbe na tak način, kot da pred stavbo stojimo in jo lahko vidimo z vseh strani. Se pravi, da so to objekti, postavljeni v prostor, in dejansko ima obiskovalec občutek, kot da se med objekti sprehaja. Nekakšen sprehod po mestu ali po pokrajini. Niso pa samo fotografije tiste, s katerimi prikazujemo našo arhitekturo. Na razstavi je tudi video prikaz posameznih objektov, na končni steni pa bolj oseben prikaz dela in življenja v biroju. Odzivi na razstavo so zelo dobri, od množičnega obiska na samem odprtju, do posameznih mnenj obiskovalcev, ki so opazili, da je to odlična in precej drugačna arhitekturna razstava.«

Kako ocenjujete svoje sodelovanje s kolegom in prijateljem Vojtehom Ravnikarjem v zadnjih desetih letih, v projektih, ki so prikazani tudi na razstavi?

»Z Vojtehom sva sodelovala že dlje časa, formalno od moje diplome leta 1990, res pa je, da sva v zadnjih desetih letih postala tudi soavtorja in poslovna partnerja, in ne več samo sodelavca. Na razstavi je predstavljeno nekaj večjih projektov, ki sva jih delala skupaj in smo jih dobili na natečajih, med njimi: šoli v Grosupljem in Celju, poslovni objekt Masarykova v Ljubljani. So pa predstavljeni tudi projekti, ki sem jih delal samostojno, oziroma z drugimi soavtorji.«

Vojteh Ravnikar je bil eden najboljših slovenskih arhitektov v zadnjih treh desetletjih, o tem pričajo njegova dela in nagrade. Kakšen pa je bil kot človek?

»Vojteh je bil dejansko pomembna osebnost v slovenski arhitekturi, tako z realiziranimi projekti kot s pedagoškim delom na Fakulteti za arhitekturo. Vsekakor pa ne gre pozabiti dejstva, da je prav on začel leta 1983 s Piranskimi dnevi arhitekture in da je v Slovenijo pripeljal evropske in svetovne arhitekte, od katerih smo se lahko v Piranu marsikaj naučili.

Kot človek je bil izredno zanimiv: rahlo boemski, rad je znal uživati življenje, hkrati pa tudi trdo delati. Zelo dobro predstavi Vojtehov značaj knjiga, ki smo jo poleg kataloga izvedenih projektov predstavili na razstavi. To je knjiga In memoriam. Vojteh Ravnikar in v njej nam je uspelo zbrati zapise njegovih sodobnikov, prijateljev, arhitektov, ki so na oseben način razkrili svoj pogled nanj. V več zapisih v knjigi je moč razbrati, da je bil Vojteh po svoje redkobeseden in da je dostikrat več povedal s svojimi skicami kot z besedami.«

Vojtehu Ravnikarju radi pripišejo, da je »arhitekt Krasa«. Res so njegova prva dela izvedena na Primorskem, a na razstavi vidimo, da sta v zadnjih desetih letih z njimi posejala in zaznamovala vso Slovenijo, od Sežane do Hodoša, nekaj pa jih najdemo tudi na Gorenjskem …

»Njegova prva dela so dejansko s Krasa, velika večina jih je iz Sežane in to so tudi bila mogoče najbolj odmevna dela, pa čeprav so bila po velikosti relativno majhna: takšna je recimo pošta in trgovina v Vremskem Britofu ali pa Občinska stavba v Sežani. Drugi objekti po Sloveniji pa so nastali kot rezultat zmage na natečajih, zato jih lahko najdemo dejansko po vsej Sloveniji. Z Gorenjskega sta na razstavi prikazana dva objekta: poslovna šola Bled, ki sva jo z Vojtehom delala skupaj s Tanjo Košuta, ter vila ob Blejskem jezeru, ki sem jo zasnoval skupaj s Špelo Kuhar in Blažem Budjo.«

Posebno pozornost zbuja Vojtehov poslednji izvedeni objekt, Zimski dvorec na Blokah, res nenavadna arhitektura, »nekaj več« …

»Dvorec ima posebno vlogo v Vojtehovem ustvarjanju, po mojem mnenju je namreč to objekt, s katerim se je na koncu največ ukvarjal, kot da bi se na neki način zavedal, da bo to projekt, s katerim se bo poslovil … Objekt je res nekaj več, saj predstavlja primer rešitve naloge umestitve arhitekture v neokrnjeno naravo: v tem primeru v gozdnat predel na Blokah. Vojtehu je to uspelo s horizontalno potezo kamnitega zidu, na katerega je postavljen lesen volumen, ki vpenja arhitekturo v naravo. Ob dokončanju del na dvorcu smo leta 2009 izdali tudi posebno knjigo, v kateri je dvorec podrobneje predstavljen.«

Po razstavi boste kot njen avtor vodili še to nedeljo, in sicer ob 16.30. Gotovo bi bili veseli tudi gorenjskih obiskovalcev?

»Po razstavi sem imel že dve vodstvi, odziv obiskovalcev je bil dober, vsekakor pa bi ob zaključku te razstave povabil na ogled tudi obiskovalce z Gorenjskega. Saj je razstava zasnovana domiselno, predvsem pa ne suhoparno in kot taka dostopna širšemu krogu ljudi, da se spoznajo z arhitekturo. No in seveda, po duši se imam še vedno za Gorenjca, oziroma Škofjeločana, pa čeprav že dolgo vrsto let ne živim več v Škofji Loki. In ne nazadnje: ogled in vodstvo po razstavi je brezplačno.«

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / četrtek, 19. maj 2022 / 11:21

Votla gora

Cuel de la Baretta (1522 m n. m.) – Skrajni zahod Zahodnih Julijskih Alp, ki teče od Montaža čez Zabuš do Strme peči in se zaključi v divjini prepadnih strmali, kjer se k nebu pnejo vrhovi, ki v imenu...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Čar renesančnih oblačil

Nekaj časa je že minilo, odkar je bila v škofjeloški Kašči razstava Oblačilna kultura 16. stoletja.

Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Zbrali so se na dobrodelnem teku

V športnem parku za Osnovno šolo Škofja Loka - Mesto so se prejšnji petek zbrali številni loški športni navdušenci, ki so se udeležili prvega dobrodelnega teka.

Škofja Loka / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Jubilej loških lokostrelcev

Loški lokostrelci so v zadnjih dvajsetih letih domov prinesli številne pokale in kolajne, ponosni pa so tudi, da so smetišče na Kamnitniku spremenili v enega najlepših strelišč v Sloveniji.

Škofja Loka / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Gora hotela obdržati letalo

Sanacijo kraja letalske nesreče na gori San Pietro na Korziki so pomagali izvajati tudi pripadniki GRS Škofja Loka. Njihov vodja Zvonko Korenjak pravi, da jih je spremljalo tako nemogoče vreme, kot bi...

Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Gostili so angleške učence

Osnovna šola Škofja Loka Mesto je predstavila svojo mednarodno dejavnost. V tem šolskem letu sodeluje v štirih mednarodnih projektih, ki jih je s sodelavci predstavil ravnatelj Marko Primožič.