Adalbert Lipusch iz Strpne vasi pri Globasnici

Muzikant iz Podjune

V tričlanski strokovni žiriji 5. mednarodnega tekmovanja harmonikarjev za nagrado Avsenik je bil tudi Adalbert Lipusch iz Podjune na avstrijskem Koroškem. Pred dobrimi 60 leti je bil rojen v Strpni vasi/Traundorf v občini Globasnica/Globasnitz. Njegova mama je bila Slovenka, ki je poskrbela, da so doma govorili slovensko. Adalbert ali »Bertl« je od otroštva naprej užival v glasbi. Na Koroškem in na sosednjih Ravnah v Sloveniji je pridobil osnovno glasbeno izobrazbo. Še posebej ga je prevzela kitara, ki jo najraje igra tudi danes. Čeprav je bil poklicni vojak in je v tej službi pred leti dočakal tudi pokoj, je prepeval v slovenskih zborih in igral v glasbenih skupinah. Slovenščina je ostala pogovorni jezik tudi v njegovi družini. Pa tudi pesem. Oče Bertl je skupaj s soprogo in tremi otroki, ki so končali Slovensko gimnazijo v Celovcu, ustanovil družinski zbor, ki je prvič nastopil leta 1985, nato pa so sledili koncerti po vsej Avstriji in v tujini. Bili so resnična »pojoča družina Lipusch«.

Z glasbo živi skoraj 50 let. Ko mu še ni bilo dvajset let, je ustanovil ansambel Fantje iz Podjune, ki je igral do leta 1995 in gostoval tudi v Nemčiji, v Sloveniji, v Italiji in v Švici. »Bertl« je za ta ansambel napisal 55 skladb, ki je z njimi zmagoval na festivalih in med drugim prejel nagrado občinstva na festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu v Italiji. Ko so Fantje iz Podjune leta 1995 nehali igrati, je Adalbert Lipusch ustanovil Podjunski trio/Jauntaltrio Lipusch, ki igra še danes. Poleg njega, ki poje in igra kitaro, v njem igrata še Štefan Petjak (harmonika in orgle) in Alojz Lipovniki (bas, petje in šov). Kot pevci se jim pridružijo Travdi in Danilo Katz ter Norbert Lipusch. Na koroških in tudi na slovenskih radijskih postajah se pogosto vrtijo Adalbertove pesmi, še posebej Pod Peco sem doma, Lepa nedelja, Najlepša je mladost in Rojstna hiša, pa Štefanova polka in Ljubezen iz mladostnih dni, ki ju je napisal harmonikar Štefan Petjak, ter znane slovenske narodne in ponarodele pesmi. Nekaj so jih prevedli tudi v nemščino.

Podjunski trio že dolgo sodeluje z znanim koroškim oktetom Suha iz Suhe/Neuhaus iz Podjune. Z njim so bili leta 1999 v Avstraliji, leta 2005 pa na Švedskem. Večino pesmi Adalberta Lipuscha sta znana koroška zbiralca starih in tudi novejših pesmi dr. Ludvik Karničar in mag. dr. Bertej Logar izdala v zvezkih Podjunskih zvokov in jih tako ohranila za sedanjost in prihodnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sobota, 27. april 2013 / 07:00

Županova koalicija je razpadla

Iz sicer neformalne koalicije v občinskem svetu Občine Kamnik so izstopili svetniki SDS, saj naj bi se v nekaterih ključnih projektih z županom razhajali. Župana Marjana Šarca, ki zdaj nima več večine...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Nezakonitosti v postopkih javnih naročil

Zgodba je še sveža: javni razpis za gradnjo centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa na Brniku so razveljavili zaradi domnevnih nezakonitih dejanj. Bi se jih dalo preprečiti že v kali?

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Komentar: Tudi višina stolpa je pomembna

Razveljavitev javnega razpisa za gradnjo centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa na Brniku, ki je posledica domnevnih nezakonitosti v postopku izbire izvajalca gradbenih del, je...

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Odstopil, čeprav ne čuti odgovornosti

Srečko Janša je na ministrov poziv odstopil z mesta direktorja Kontrole zračnega prometa, čeprav se ne čuti odgovornega za domnevne nezakonitosti pri razpisu za gradnjo centra za vodenje in kontrolo z...

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Ptice so odličen pokazatelj ohranjenosti narave

V Angliji bi gozdove, v katerih živi črna žolna, razglasili za naravni rezervat - če bi jih imeli. V Sloveniji živi ta v Evropi zaščitena ptica tako rekoč v vseh gozdovih, na 60 odstotkih ozemlja drža...

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Moje finance

Vprašanja - odgovori