Pospešen razvoj v petih centrih

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 13. februar 2011 / 06:00

Pred nedavnim objavljeni rezultati gospodarskega ministrstva za spodbujanje razvojnih centrov, po katerem se bo na Gorenjskem poglobljeno vlagalo v znanje na petih področjih, še vedno odmeva. Tokrat predstavljamo vseh pet projektov, štiri povsem gorenjske in enega, ki je tudi zelo pomemben za našo regijo.

Kranj – Med največjimi je projekt Nela, ki združuje deset vodilnih slovenskih podjetij elektro industrije, ki so skupaj ustanovili razvojni center za elektroindustrijo in elektroniko v gorenjski regiji. Konzorcij sestavljajo podjetja Domel, LTH Ulitki, Eti, Hidria Rotomatika, Iskra ISD, Iskra Mehanizmi, Iskra Tela, Iskra Varjenje, Lotrič laboratoriji in Zavod livarske industrije Slovenije. »Vsa podjetja, združena v konzorcij, so izvozno usmerjena in se dokazujejo na globalnem trgu, kjer konkurenčnost igra odločilno vlogo v pogledu pridobivanja in ohranjanja tržne pozicije na svetovnih trgih,« pojasnjuje Matjaž Čemažar, direktor razvoja v Domelu in vodja priprave projekta Nela.

Visoka dodana vrednost

Visokotehnološko podjetje Nela bo podpiralo trajnostni razvoj s področja učinkovite rabe energije, alternativnih virov energije in bo razvojne sinergije oblikovalo v treh komplementarnih razvojnih programih: zagotavljanje kakovosti in prenos tehnologij s ključnim poudarkom na vzpostavitvi laboratorijev, s sklopi energetsko učinkovitih električnih strojev ter stikalno tehniko, s ključnim poudarkom na razvoju zaščitnih, krmilnih in energetsko učinkovitih stikalnih komponent v naprednih sistemih. Razvojni center Nela bo v obdobju do leta 2014 ustvaril trideset milijonov evrov dodane vrednosti. To predstavlja 1,54-kratnik sredstev sofinanciranja s strani države, ki znašajo dvajset milijonov evrov, celotna vrednost operacije pa znaša približno štirideset milijonov evrov. »Novoustanovljeno podjetje bo v panogi imelo močno vlogo, saj bo s svojimi inovacijami in produkti vplivalo na razvoj panoge in krepitev regije,« pojasnjuje Čemažar.

Enako bogat je tudi Razvojni center IKT (informacijsko komunikacijske tehnologije), ki bo v prostorih Iskratela v Kranju. Ta center predstavlja poslovno-tehnološki in razvojni sistem. »Strateški cilji centra so zgraditi stimulativno razvojno okolje za razvoj novih tehnologij, izdelkov in storitev in za nastajanje novih visoko tehnoloških podjetij ter novih visoko tehnoloških delovnih mest,« sporočajo iz Iskratela. Obenem bo podjetje pospeševalo razvoj celotne slovenske panoge IKT skozi povečana vlaganja zasebnega in javnega razvojnega kapitala in okrepljeno sodelovanje industrije z raziskovalno-razvojnim sektorjem.

Preprečevanje bega možganov

Razvojni center IKT ustanavlja pet partnerjev: Iskratel, Tehnološki park Ljubljana, Zavod Tehnološka mreža ICT, ki združuje prek petdeset vodilnih slovenskih podjetij s področja IKT, ustanova Sintesio ter Borea. Do konca leta 2014 bodo vložili v projekt, vreden prek štirideset milijonov evrov, več kot 28 milijonov evrov lastnih sredstev, preostali denar so pridobili prek razpisa. »S pomočjo javnega denarja bomo lahko povečali stvarno velikost projekta in izvedenih aktivnosti, povečali finančno vrednost projekta, hkrati pa zagotovili tudi širše ekonomske učinke, predvsem pri nastajanju novih podjetij, novih delovnih mest in preprečevanju bega možganov v tujino,« pojasnjuje Andrej Polenec, direktor Iskratela.

Razvojni center IKT naj bi ustvarjal dodatno vrednost, ki bo za približno tretjino presegla povprečje panoge, ustvarjenih bo trideset novih delovnih mest, nastalo naj bi vsaj dvajset novih podjetij, v razvojno dejavnost bodo vložili preko tristo človeških let razvojnega dela. »Z delovanjem razvojnega centra za nove materiale Jesenice bomo dvignili dodano vrednost v podjetjih, ustvarili do petdeset novih delovnih mest in mladim z višjo izobrazbo ponudili atraktivna delovna mesta,« podobno odgovarja Gaber Bregant, direktor podjetja Ocean Tec, ki je eden od partnerjev pri Razvojnem centru za nove materiale Jesenice.

Inovacijsko podjetniško okolje

Ta projekt je vreden 13 milijonov evrov, več kot sedem prispeva EU. V konzorciju sodelujejo Ocean Tec, Acroni, Tehnični biro Jesenice, RDM inženiring, Noemus, Veplas, VSR LAB, Visoka šola za tehnologijo polimerov in Občina Jesenice. »Razvojni center Jesenice je zastavljen kot inovacijsko podjetniško okolje, ki bo spodbujalo razvoj inovativnih tehnologij, izdelkov in storitev ter omogočalo razvoj visoko tehnoloških podjetij na področju novih materialov,« pravi Bregant.

Center bo organiziran v podjetju, ki bo združevalo gospodarsko razvojno infrastrukturo s kritično maso znanja, inovativnim in stimulativnim okoljem ter visoko koncentracijo gospodarskih aktivnosti. Ena od glavnih nalog centra bo tudi komercializacija novih idej, produktov. Konkretno se bodo v razvojnem centru osredotočili na izdelavo in uporabo novih materialov na področju kompozitnih materialov in tehnologij gradnje kompozitnih izdelkov ter njihovo uporabo za proizvodnjo plovil za prosti čas, tehnologij za razvoj specialnih nerjavnih jekel z izboljšanimi fizikalnimi lastnostmi pa tudi tehnologijami in materiali v elektroniki, električnih napeljavah in ožičenju ter materialov za širšo uporabo.

Nadgradnja razvojno-raziskovalnih kapacitet

Tudi v Alplesu, vodilnem partnerju RC31 Razvojnem centru kreativne pohištvene industrije, so zadovoljni. Konzorcij poleg Alplesa sestavljajo še Helios TBLUS, Lip Radomlje, Gonzaga-Pro, Klub Ambienti, Triis, Mizarstvo Bolčič, IB-Caddy, Visoka šola za dizajn, Univerza v Ljubljani, GZS – Združenje lesne in pohištvene industrije in Zavod lesarski grozd. »Razvojni center bo povezal in nadgradil razvojno-raziskovalne kapacitete in kompetence ter ustvaril potrebne sinergije za prodor slovenske lesne pohištvene industrije na mednarodni trg izdelkov visoke dodane vrednosti na področju oblikovanja bivalnih in delovnih prostorov ter sonaravne kulture bivanja v kontekstu trajnostnega razvoja in nizkoogljične družbe,« pravi Franc Zupanc, direktor Alplesa.

Center so ustanovila ambiciozna in v prihodnost usmerjena podjetja, ki so s sodelovanjem z izobraževalnimi in podpornimi inštitucijami povezali svoje vizije, ambicije in resurse. »Naše ključno delo bo razvoj novih izdelkov, razvoj ekološke površinske obdelave pohištva ter vizualizacija in izboljšani e-modeli,« pravi Zupanc in dodaja, da je bil spodbuden celoten uspeh lesnopredelovalnega sektorja, saj so bili na razpisu uspešni kar trije projekti.

Poleg naštetih štirih projektov Gorenjci za svojega štejemo tudi projekt osmih podjetij in inštitucij, ki so se sicer povezala v Pomurski regiji. Gre za razvojni center za nove materiale, pogone navtične in SAS-tehnologije, glavni partner projekta je Seaway Group. Ob njem sta tudi Pipistrel in radovljiški Albatross Fly pa tudi Občina Puconci. Manj kot trideset odstotkov aktivnosti se bo dogajalo v občini Radovljica. Evropska unija bo projekt podprla z več kot 14,5 milijona evrov, po nam znanih informacijah, Jani Grašič, direktor Seawaya, nam ni odgovoril, pa naj bi v tem centru razvijali tudi tehnologije za izkoriščanje vetra pri pridobivanju električne energije (vetrne elektrarne).