Ponovoletne želje

Sedaj, ko smo pa zares že vsi praznovali novo leto, vam lahko zaželim nekaj lepega. Časa sem imela zadosti in zato sem se odločila za dve želji. Odraslim želim, da bi živeli več kot samo za preživetje, in otrokom želim, da bi jim vrnili otroštvo. Če verjamemo, da smo na svetu zato, da na njem pustimo več kot svoj prah, potem še znamo sanjati in si želeti, tako kot znajo otroci. Ni tako težko, kot mislimo. Otroci si zamislijo željo in o njej govorijo, jo zalivajo, preverjajo, če kdo sliši, sprašujejo, včasih tudi hranijo denar, čakajo in mogoče dočakajo. Če je želja res velika, usmerijo vanjo veliko svoje energije in časa, kar odrasli označujemo za sitnarjenje. Odrasli smo na to malce pozabili. En razlog je ta, da je materialno skoraj vse takoj uresničljivo, pa čeprav se zato zadolžimo za dvajset let. Naše želje torej sploh ne morejo čakati. Drug razlog je v tem, da ne maramo več sprememb in zato tudi ne sanjamo o nečem več. To sem spoznala ob vseh reakcijah, ko so naši prijatelji povedali, da letos odhajajo v Avstralijo. Tja jih s tremi majhnimi otroki ne žene naivnost, ampak želja po spremembi in po nečem več. Verjamem, da bo tam življenje zelo podobno kot tukaj in mogoče se kmalu vrnejo kot mnogi. A vendarle bodo lahko rekli – poizkusili smo in sedaj vemo. Koliko ljudi pa neha poizkušati, verjeti in sanjati? Zakaj je valjanje v lagodju bolj privlačno kot korak v neznano? Zakaj vsa dežela še vedno večer za večerom gleda v tv ekrane in se naslednji dan pritožuje, da je sita novic? Ali smo res tako majhni, da nočemo niti pogledati čez mejo, ker je tam strašanski zmaj? Je res lažje samo živeti, preživeti. In s tem, ko to počnemo, krademo otrokom otroštvo. Učimo jih preživeti, ne sanjati. Po programu, ki smo si ga zanje zamislili, tukaj in sedaj. Otroci postajajo pomanjšani odrasli, z urniki, s pomanjkanjem časa, z bremeni storilnosti, tekmovanja, dokazovanja. Lahko je drugače. Zato vam želim, da sežete tja, kamor si doslej niste upali. Mogoče je prav to leto prelomno za vse, ki si upate, želite in hočete več. Za začetek potrebujete sanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 21. maj 2020 / 10:40

Naftni madeži v potoku

Velesovo – V nedeljo popoldan so v Velesovem sprehajalci v potoku opazili naftne madeže. Kranjski poklicni gasilci so postavili vpojna čreva in zajezili manjše količine nafte. S policije so sporoči...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 15. januar 2013 / 07:00

Predavanja o kmetijsko okoljskem programu

Škofja Loka - Škofjeloška kmetijska svetovalna služba pripravlja v tem tednu v okviru obveznega izobraževanja za ukrepe Kmetijsko okoljskega programa štiri predavanja o navzkrižni s...

Gospodarstvo / torek, 15. januar 2013 / 07:00

Prireja in prodaja ekološkega mleka

Dorfarje - Društvo Sorško polje bo jutri, v sredo, ob 10. uri pripravilo v Zadružnem domu Žabnica v Dorfarjah predavanje o prireji in prodaji ekološkega mleka. O ekološki prireji ml...

Zanimivosti / torek, 15. januar 2013 / 07:00

Skupno vsem slikam je žuborenje

Cerklje - V Galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah bo do konca januarja na ogled slikarska razstava Žuborenje umetnika Mihe Jerina, člana Društva likovnikov Cerklje. Na ogled je več...

Nasveti / torek, 15. januar 2013 / 07:00

Bela zima, beli česen

Okoli nas je vse belo, pa naj bo tokrat v belem tudi naša domača lekarna. V času, ko nas množično napadajo virusi, na pohodu je tudi že gripa, je modro v še večji meri uživati živilo in zdravilo, ki g...

Gorenjska / torek, 15. januar 2013 / 07:00

Remškar direktor na onkološkem

Svet Onkološkega inštituta Ljubljana je imenoval Janeza Remškarja za novega generalnega direktorja inštituta. Soglasje k imenovanju mora dati še vlada.