Za pogumne ni ovir

Besedilo: Maja Korošak
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 27. september 2010 / 06:00

Gospodarska kriza povzroča velike premike na trgu delovne sile. Pa nimamo v mislih samo tistih razvpitih zgodb propada velikih podjetij, tudi manjša in mikro podjetja se zapirajo in odpuščajo svoje zaposlene. Marsikdo se tako po dolgih letih nepričakovano znajde na zavodu za zaposlovanje. Tistim, ki imajo takšna znanja, da jim omogočajo samostojno dejavnost, se ni treba bati.

Računovodkinja lahko odpre svoj računovodski servis. Mizar svojo delavnico, prevajalka lahko dela samostojno ali pogodbeno za več naročnikov, novinar pa na primer piše za več različnih tiskanih medijev. Natakarica najame in vodi svoj lokal, predavatelj začne delati na svoje. Seveda je za vse to potrebne vsaj malo podjetniške žilice in vsaj nekaj poslovnih znanj za začetek. Če jih nimaš, jih je treba pridobiti. Z nekaj truda in nekaj sreče je uspeh na dlani. V zadnjih letih v precejšnji meri k samozaposlovanju spodbuja in pomaga tudi Zavod za zaposlovanje z ukrepi aktivne zaposlovalne politike, predvsem imamo v mislih organiziranje delavnic in nudenje subvencije za samozaposlitev. Resnici na ljubo subvencija, ki niti ni majhna - znaša 4.500 evrov, pride največkrat – z zamudo. Takrat, prav na začetku, se je treba znajti sam. A za pogumne ni ovir.

Loti se vsakega dela

Iztok Omerza iz Radovljice, organizator poslovanja v turizmu z licenco turističnega vodnika, je bil nazadnje zaposlen kot vodja prodaje v hotelu in vodja marketinga. Potem je iz poslovnih razlogov dobil odpoved delovnega razmerja. Letos je odprl čistilni servis v turizmu 3-S za pripravo zasebnih in drugih turističnih zmogljivosti. To pomeni, da poskrbi za turistično enoto, naj bo to turistična soba, apartma ali hotel, vse od odhoda preteklega gosta do prihoda novega. Dela na območju Bleda, Bohinja in Martuljka. Goste tudi sprejme, vpiše v knjigo gostov, opravi njihovo prijavo in opravi plačilo takse. Kadar je lastnik turističnega objekta domačin, takrat pripravi le apartma; če pa so lastniki tujci, pa opravi celotno storitev namesto njih. To vključuje tudi drobna popravila in mojstrska dela ter oddajo poročil zavodu za statistiko in občini o pobrani turistični taksi.

Ker je dolga leta delal v turizmu in pozna tudi v tujini veliko partnerjev, ga ti včasih prosijo tudi za to, da poskrbi za celoten turistični aranžma. To pomeni, da za njihove goste organizira prenočitev, prevoze in celoten program. Posebnost njegove dejavnosti je ta, da je vse delo skoncentrirano v turistični sezoni. Zato je svoje podjetje organiziral tako, da lahko opravlja čiščenje tudi drugih objektov, na primer poslovnih prostorov, ter urejanje okolice. Je človek, ki se loti vsakega dela. Še prej kot vodja hotela je delal vse od pranja, likanja, čiščenja in popravil. Tako je tudi zdaj, ko dela samostojno. Svojo prednost pred konkurenco vidi v kakovosti svojih storitev, hitri odzivnosti in dobrem poznavanju tega, kaj si gostje želijo.

Postopno od stopničke do stopničke

Erik Horvatinovič iz Radovljice je po poklicu obrtni avtomehanik in svojo delavnico odpira na Jesenicah. Njegova dejavnost je plastika in ukvarja se z izdelavo karbonskih delov. Karbon je material, ki je izjemno trden in lahek in zato zelo uporaben povsod tam, kjer je pomembna teža: na primer pri motorjih, pri letalih, v navtiki in podobno.

Pred tem je delal v podjetju v Zapužah ultralahka letala za Pipistrel. Na neki točki je ugotovil, da je tam dosegel vse, kar je lahko s svojo izobrazbo, zaželel si je pa novih izzivov. Zato se je odločil, da bo šel na svoje. Za začetek si želi, da bi mu posel v novem podjetju čim prej stekel, da bi zaslužil za neko normalno preživetje. To je cilj za to leto, ki je pred njim. V nadaljevanju pa namerava proizvodnjo toliko razširiti, da bo lahko zaposlil tudi nove sodelavce. Njegov moto je postopni napredek, od stopničke do stopničke.

Trg za njegove izdelke je po vsem svetu, le v Sloveniji ne. Trenutno sodeluje z nemškim podjetjem, sodeloval pa je tudi že s kanadskim. Trg dobro pozna, pa tudi svojo konkurenco. V Sloveniji jih ni veliko, ki bi se s tem ukvarjali, morda deset, petnajst, in si med sabo pomagajo v tem smislu, da nihče ne znižuje cene pod tisto, ki se vsem zdi še sprejemljiva. Ko je odprl podjetje in so konkurenti izvedeli zanj, so sami prišli k njemu in mu predlagali, naj se drži uveljavljenih cenikov. Kaj pa konkurenca iz Azije, glede na to, da gre za mednarodni trg? Ja, na Kitajskem na primer te stvari proizvajajo res na veliko. Pri njih se ne da naročiti le nekaj kosov, nikakor ne manj kot sto. Bolj zdravo se mu zdi, da je nekdo konkurenčen z večjo kakovostjo izdelka kakor pa s tem, da nenormalno zniža ceno. Pomembno pa je seveda tudi trženje.

Karbon je precej drag material in nabavlja ga v Italiji ali na Češkem, večinoma prek interneta. Zato je tudi končna cena izdelka temu primerna. Za vsak izdelek mora imeti svoj kalup, na primer za blatnik motorja. Izdelava je počasna, saj se izdelek lahko suši tudi celo noč. Njegova prednost je majhnost in okretnost podjetja. Zato so njegovi izdelki lahko cenejši od večjih konkurentov, hkrati pa ravno tako ali še bolj kvalitetni.

Odločitev za podjetništvo zahteva svoj davek

Petra Močnik iz Lesc je bila zaposlena v nekem računovodskem servisu. Gospodarska kriza je naredila svoje in tudi njim se je zmanjšalo število strank, kljub temu da so dobro delali. Iz poslovnih razlogov je ostala brez službe in tako se je prijavila na zavod za zaposlovanje. Ugotovila je, da zavod samozaposlovanje spodbuja s subvencijami in to jo je spodbudilo k razmišljanju, da bi tudi sama odprla svoje podjetje oziroma s.p. Njeni domači in njen življenjski partner so prav tako podjetniki, o svojih namerah se je pogovarjala z njimi in ker so jo podprli, se je odločila. Tudi ona se drži načela korak za korakom. Je optimistična in prepričana, da ji bo uspelo. Njena dejavnost, torej računovodstvo, je posebna v tem, da so zelo pomembne izkušnje, ki si jih pridobiš z leti. Teh ji kljub mladosti ne manjka, vesela pa je, da lahko še vedno pogodbeno dela za neki računovodski servis v Ljubljani in si tako nabira dragoceno znanje. Pridobila si je tudi že nekaj rednih strank. Opaža veliko razliko med Ljubljano in Gorenjsko: v centru je pač neprimerno več manjših podjetij.

Sama se ne bi hotela več zaposliti, tudi če bi bila priložnost. Tako se je odločila. V službo hodiš za to, da zaslužiš za preživetje. Ko pa si enkrat samostojen, je vse odvisno od tebe: toliko kot se boš sam zavzel, toliko boš imel, pravi Petra. Seveda ta njena odločitev zahteva svoj davek. Časa je manj, tudi za družino, in dan postaja prekratek. Za zdaj ji je najbolj pomembno to, da lahko začne delati in da zasluži dovolj za preživetje. Prihodnost pa bo pokazala, ali bo podjetje lahko tudi širila.