Tri milijone evrov škode z gospodarskim kriminalom

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 27. september 2010 / 06:00

Gorenjska policija je do konca junija obravnavala za dobrih 27 odstotkov več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Prometna varnost se je občutno izboljšala.

Kranj – Podobno kot na državni ravni je tudi policija na Gorenjskem v prvem polletju obravnavala povečano število kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in premoženjskih deliktov, k čemur so poleg aktivnejšega dela policije zagotovo prispevale tudi zaostrene gospodarske razmere. Obseg gospodarske kriminalitete se je tako povečal za dobrih 27 odstotkov v primerjavi s prvim polletjem lani, kaznivih dejanj zoper premoženje pa je bilo več za slabih dvanajst odstotkov. Gorenjski policisti in kriminalisti so v prvih šestih mesecih skupaj obravnavali 3003 kazniva dejanja, kar je dva odstotka več kot lani, preiskali pa so slabih šestdeset odstotkov dejanj, kar je primerljivo z lansko uspešnostjo. Stopnja varnosti na Gorenjskem je zato po mnenju direktorja Policijske uprave Kranj Simona Veličkega še vedno visoka.

Škode za tri milijone evrov

Ugotovljena premoženjska škoda, ki jo je povzročil gospodarski kriminal, pri katerem so najbolj izstopale poneverbe in poslovne goljufije, je na Gorenjskem znašala več kot tri milijone evrov oziroma kar 129 odstotkov več kot pred letom dni. »Največ premoženjske škode gre na račun davčnih utaj. Veliko smo se ukvarjali s primeri podjetij, ki so uvažala rabljena vozila in prirejala poslovno dokumentacijo ter na tak način zmanjševala davčno breme. Na področju goljufij smo se precej ukvarjali z že znanimi posli Forex. Gre za primere, ki še zdaleč niso zaključeni,« je ob tem dejal šef gorenjskih policistov.

Kljub manjšemu številu obravnavanih kaznivih dejanj je področje prepovedanih drog na Gorenjskem še vedno pereče, toliko bolj, ker je ta problematika povezana tudi s premoženjsko kriminaliteto, ugotavlja Velički. »Pri slednji opažamo močno povečanje bagatelne kriminalitete, predvsem tatvin v trgovinah in uličnih ropov, kjer je preiskanost nižja, vendar pa je v teh primerih ogroženost varnosti in zdravja žrtev na srečo nižja, saj je primarni cilj teh roparjev prilastiti si denar v blagajni.«

Več nesreč, manj mrtvih

Na področju prometne varnosti so se razmere letos zelo izboljšale, k čemur je precej prispevalo tudi intenzivnejše delo policistov. Prometnih nezgod je bilo sicer več (letos 871, lani 679), zato pa za dobro polovico manj mrtvih (letos 6, lani 13), za 38 odstotkov je bilo manj hudih telesnih poškodb in za devetnajst odstotkov manj lahkih telesnih poškodb. »Policija je v tem obdobju za petnajst odstotkov povečala število preventivnih dejavnosti, saj je izvedla 383 preventivnih aktivnosti,« poudarja Velički. Izpostavil je tudi usmerjeno nadzorovano delo policistov, ki so se letos še posebej pozorno posvetili vzrokom prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, kot je vožnja pod vplivom alkohola. Do konca junija so tako odredili kar 22.441 alkotestov oziroma skoraj štirideset odstotkov več kot v enakem obdobju lani, odvzeli 562 vozniških dovoljenj in zasegli 46 vozil voznikom, ki so že večkrat storili najhujše prometne prekrške. Tudi neprilagojena hitrost je vzrok za najhujše nesreče, zato so gorenjski policisti na najbolj kritičnih cestnih odsekih pogosteje kot v preteklosti izvajali meritve hitrosti. »Posebej smo se usmerili v nadzor voznikov motornih koles, še zlasti tam, kjer so nas občani obvestili, da motoristi hočejo ustvarjati krajša dirkališča.«

Velički se je odzval tudi na javno izražene očitke, da imajo policisti navodilo, da morajo pobrati čim več kazni zaradi prometnih prekrškov in s tem polniti državni proračun. »Izrecno zavračam kakršnekoli trditve, da bi na področju cestnega prometa izvajali aktivnosti s ciljem, da polnimo državni proračun. Osnova za ukrepanje so analize stanja, in kjer se ugotavlja poslabšana prometna varnost, se izvajajo tako preventivni kot tudi represivni ukrepi. Če je nekje problematična prevelika hitrost, je povsem jasno, da bomo tam povečali število meritev hitrosti. Gre torej za ciljno usmerjanje policijskih nalog, da izboljšamo prometno varnost,« zatrjuje.

Delo policistov je zakonito

Gorenjska policija se je sicer v prvih šestih mesecih odzvala na 6236 intervencijskih klicev tako zaradi kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru, prometnih nesreč in drugih razlogov. Pritožb na policijsko delo je bilo manj kot v preteklosti. »Vodili smo 28 postopkov zaradi pritožb občank in občanov, v dveh primerih pa ugotovili, da je bilo ravnanje policistov neskladno s predpisi. Ocenjujem, da je stanje na tem segmentu zelo dobro, kar je tudi odraz naših ciljev, da delujemo zakonito, strokovno in učinkovito, da varujemo šibkejše, da smo v postopkih človeški in prijazni,« pravi Velički, ki trenutno vodi 508 policistov, kriminalistov in drugih uslužbencev policije na Gorenjskem. Gorenjska policija bi sicer potrebovala še približno sedemdeset uslužbencev, da bi bila kadrovsko popolna. »Pred nami je reorganizacija policijske uprave, kjer se bo sledilo naslednjima ciljema: povečanju števila uslužbencev, ki izvajajo operativne naloge policije, in zmanjšanju drugih vej policije,« še napoveduje Velički.