Hišnega reda še ni

Nekdaj živahno industrijsko območje na levem bregu Save, od Inteksa do Zvezde, danes kaže več obrazov, a ne glede na to, ali gre za propadajočo, teh je seveda več, ali urejeno stavbo, skoraj v vseh je življenje. Nepregledno veliko je lastnikov, solastnikov in kar težko je verjeti, da bodo še lahko našli skupni jezik za ureditev območja v celoti. Ali pač, bodoči novi župan, županja?

»Leto in pol imam v najemu prostore v poslovni stavbi nekdanje Trenče. Lokacija je odlična, je v bližini mesta, tudi parkirišča so. Pomanjkljivost pa je neurejena okolica, kar je res škoda,« je povedal Mato Kapler, ki ima Tetoviranje Tattoo Mato. V tem lepo obnovljenem poslovnem objektu je še veliko drugih dejavnosti, med drugim detektivska in varnostna agencija, računovodski servis, geodetske storitve, avto prodaja - prepis vozil, … Lastnik stavbe je podjetje Mega, d. o. o., kot je povedala direktorica Mojca Basaj Kos, v njej dejavnosti potekajo kot podjetniški inkubator. »Problem pa je, da se je celotno območje prodajalo oziroma delilo brez predhodnega koncepta, ki bi zagotavljal dostop in pripadajoča parkirna mesta posameznim lastniškim enotam. Na skupnih površinah je toliko solastnikov, da ni nikogar več, ki bi bil zainteresiran za urejenost teh površin,« je opozorila Mojca Basaj Kos.

 

Le pogled stran je večnadstropna stavba nekdanjega Inteksa, zelo neugledna s popokanimi šipami in preživeto industrijsko sivino. Ampak, kot izvemo, v njej se kar dogaja, solastnica prostorov je tudi Mestna občina (MO) Kranj. »Odkupili smo prostore za kegljišče od nekdanjega Tekstilindusa, prostore pod kegljiščem od podjetja Kara iz Kranja, prostore, kjer začasno domuje Gorenjski muzej, pa od podjetja Real iz Kranja. Občina sodeluje pri urejanju kanalizacije, ki je vezana na stavbo, in sicer z ustreznim solastniškim deležem, kakšnega drugačnega investicijskega vlaganja pa zaenkrat ne načrtujemo,« je sporočila Mendi Kokot, predstavnica za odnose z mediji pri kranjski občini.

 

Še eno izrazito nasprotje imamo v bližini: barakarsko naselje Koreja, ki ga podirajo in so večino stanovalcev že preselili, ter Mega center, moderno stavbo iz leta 2005, ki ima novega najemnika, Center, d. o. o.. »Od lastnika podjetja Jukal smo del, v katerem je športni center, maja letos vzeli v najem,« je povedal eden od treh partnerjev Aco Trampuž. V Koreji je lastnik dela zemljišča Stanovanjski sklad RS, javni sklad, direktor Primož Pirc je pred nedavnim povedal: »V srednjeročnem obdobju imamo na tej lokaciji v načrtu gradnjo prijetne soseske, načrte bo treba še umestiti v prostorske akte MO Kranj.«

 

Je življenje tu doli

V tem, nekdaj živahnem industrijskem območju, danes polnem nasprotij, podrto – zgrajeno, neurejeno – urejeno, je življenje. V nizkih tovarniških halah, vsaj na zunaj slabo vzdrževanih je več dejavnosti. Po besedah zaposlenega v enem od podjetij tod deluje od trideset do štirideset podjetij. »Objekti so Ineksovi in jih oddajamo. Uredili smo komunalno infrastrukturo, kdaj bomo uredili tudi zunanjost objektov, pa je odvisno od razmer na trgu,« je povedal Jure Šubic, direktor podjetja Ineks, ki ima v lasti tudi del Koreje in kjer, tako kot stanovanjski sklad, načrtujejo gradnjo stanovanj.

 

Skrite očem za tovarniškimi halami so zidane hiške, med njimi celo vila. Lastnika enega od stanovanj sta povedala, da na tej lokaciji stanujeta že približno dvajset let in da sta stanovanje odkupila. Zelo si želita, da bi bil dostop do njunega doma bolj urejen. Podobne želje ima tudi dr. Ilija Dimitrievski, predsednik MKD sv. Ciril in Metod iz Kranja. Takole pravi: »Naše društvo ima sedež na Savski 34 v adaptiranih prostorih s površino približno 250 kvadratnih metrov. Adaptacijo smo izvedli sami in vložili v delu in materialu več kot 70 tisoč evrov. Imamo desetletno pogodbo s podjetjem Albis iz Ljubljane. Najemnina je dovolj nizka, da smo uspevali do sedaj redno plačevati. Posebej pa pokrivamo stroške za elektriko, vodo, plin za ogrevanje, telefon in informacijske povezave. Želeli bi, da bi bila okolica in dovozne poti bolj urejene, asfalt namesto makadama in nekoliko več reda na dvorišču, na katerem se zbirajo odsluženi avtomobili. Tudi strešna kritina je dotrajana. Vse to ve upravljavec objekta, vendar se zadeve počasi spreminjajo na bolje.«

 

Začelo se je s stečajem Tekstilindusa

Na tem območju je nekdaj kraljeval Tekstilindus; leta 1961 je tudi tovarna Inteks postala del tovarne Tekstilindus. »Stečaj Tekstilindusa se je začel leta 1991, do leta 1996 je bil prodan pretežni del tovarniških kompleksov, kompleks Inteks pa je zaradi denacionalizacije in spora s Triglav konfekcijo ostal neprodan. Leta 2000 smo kompleks Inteks le začeli prodajati in sicer se je skupaj s Farovško loko prodajal kot funkcionalna celota. V naravi gre za nepremičnine od t. i. Visoke stavbe (Triglav konfekcija) do vključno hale A (sedaj Mega Center) z vsemi objekti in zemljišči ter kompleks Farovška loka (t. i. Koreja). Izvzeta so bila stanovanja ob Savski cesti in stanovanja v t. i. Horakovi vili, ki so bila prodana po Stanovanjskem zakonu,« je razložil stečajni upravitelj Aljoša Drobnič. Tri javne dražbe so bile neuspešne. »Uspeli smo šele s predlogom javnega zbiranja ponudb leta 2003, kompleks (razen Visoke stavbe) je za podjetje Albis, d. o. o., kupil Hypoleasing za dobra 502 milijona tedanjih slovenskih tolarjev. Delež Tekstilindusa na t. i. Visoki stavbi se je prodajal posebej,« je še razložil Drobnič.

 

Kako zelo je danes lastništvo razdrobljeno, lahko ugotovite že iz vseh imen, ki smo jih omenili v članku, pa to sploh niso vsa. Podjetja Albis na primer, ki je leta 2003 kupilo velik del kompleksa, na tej lokaciji ne zasledimo več …

 

Izziv za županske kandidate

Jeseni so volitve, pa smo vprašali kandidate za župane ali županjo, kako bi se zavzeli za to, da se cona uredi. Bojan Homan: »Območje je predvideno za poslovno–stanovanjsko cono. Zemljišča so večinoma v zasebni lasti, vendar bi se občina morala s prostorskimi akti aktivno vključiti v ureditev območja. Najbolj pereč problem pa je dotrajan most čez Savo, ki bi ga ob zadnjih poplavah skoraj odneslo. Z novo cesto čez most bi se navezali na Drulovko in Savsko Loko in razbremenili bližnje novo krožišče. Pri Planiki je Sava plovna skoraj do Mavčič, kanjon je treba turistično izkoristiti.« Hermina Krt: »Na lokaciji nekaj sto metrov imamodve povsem različni namembnosti. Na eni strani se je v ta industrijski kompleks vključila stanovanjska gradnja, po drugi strani paje območje Inteksa potrebno revitalizacije, saj zgleda kot hiša strahov, če pogledaš z druge strani brega. Vendar gre v večini za zemljišča v zasebni lasti, zato bi bilo potrebno povabiti lastnike, da predstavijo svoje videnje ureditve te lokacije in postaviti roke za realizacijo načrtovanega.Za rešitev bo potrebno vključiti strokovno javnost.« Matevž Kleč: »Takoj bi ugotovil, kdo so lastniki opuščenih objektov in zemljišč. Naslednja poteza bi bila, da se v omenjene objekte vrne proizvodnja in s tem odprejo nova delovna mesta. Celotna cona je primerna za obrtno cono.« Mohor Bogataj: »Navedeno zemljišče med Korejo in Inteksom je v obupnem stanju. Delno je temu vzrok neurejeno lastništvo, delno pa visoki stroški gradnje zaradi podtalnice inpoplavne ogroženosti. V tem primeru bi morala MO Kranj zemljišča odkupiti, jih komunalno urediti in po ugodni ceni ponuditi potencialnim investitorjem.« Darjan Petrič: »Situacija je dejansko moteča in škodljiva in se kot takšna po nepotrebnem vleče že celo desetletje. Moja prednostna naloga je revitalizacija opuščenih industrijskih con za vzpostavitev novih gospodarskih dejavnosti in tehnologij. S tem bosta mesto in dolina Save pridobila na prostorski kvaliteti, hkrati pa bi se izognili poseganju na nove lokacije in najboljša kmetijska zemljišča.«