Ali z davkom tudi nad luksuz?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 30. avgust 2010 / 06:00

Na predlagani zakon o davku na nepremičnine je veliko pripomb, med njimi so predlogi za nove oprostitve plačila davka, za progresivno obdavčitev, za določitev zgornje meje davčne stopnje, za uveljavitev socialnega korektiva ...

Ministrstvo za finance je julija predstavilo osnutek zakona o davku na nepremičnine, s katerim naj bi davek na premoženje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest združili v enotni davek na nepremičnine, v obdavčitev zajeli vse nepremičnine, poenotili oprostitve in olajšave, kot zavezanca določili lastnika in davčno osnovo vezali na tržno vrednost. Davčno stopnjo naj bi določala vsaka občina posebej, le za prvo, prehodno leto jo bo predpisala država, ki bo določila tudi najnižjo davčno stopnjo (predlagana je 0,03-odstotna). Davek bo prihodek občin. Za kako velike denarje gre, dovolj pove podatek, da so občine v Sloveniji lani iz teh treh virov zbrale skoraj 168 milijonov evrov, od tega 161,8 milijona z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, 3,9 milijona z davkom na premoženje, ostalo pa s pristojbino za gozdne ceste. Poglejmo še, kolikšen proračunski dohodek naj bi predstavljal ta davek sedemindvajsetim občinam z Gorenjske in z njenega širšega območja! Po podatkih ministrstva za finance so lani pobrale 1,2 milijona evrov davka od premoženja, 20,8 milijona nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in 304 tisoč evrov pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Pri tem je zanimivo, da sta občini Kranjska Gora in Kranj, ki se po velikosti, številu prebivalcev in drugih kazalnikih med seboj zelo razlikujeta, lani pobrali skoraj enako davka na premoženje – Kranj 197.324 evrov in Kranjska Gora 189.591 evrov, najmanj pa občini Vodice – 1.619 evrov in Komenda – 2.055 evrov. Največ nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so zbrali v občini Kranj – 5,2 milijona evrov, milijonski znesek pa so presegli še v občinah Domžale, Jesenice, Kamnik, Medvode, Radovljica in Škofja Loka. Pri davčnih prihodkih od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest so po višini izstopale gozdnate občine - Bohinj, Gorje, Kamnik, Tržič, Kranjska Gora, Železniki in Jezersko.

Predlogi za nove oprostitve

Predlagani zakon o davku na nepremičnine je bil v javni razpravi do 16. avgusta, ministrstvo za finance je dotlej prejelo 250 pripomb, nekaj pa še kasneje. Večina pripomb se nanaša na dodatne predloge za oprostitev plačila davka – za kmetijska in gozdna zemljišča, za nepremičnine v lasti nepridobitnih organizacij, države in občin, za prvo stanovanje … Precej je predlogov, da bi davčno stopnjo omejili tudi navzgor in da bi v zakon vnesli »socialni element«, to je možnost odloga ali odpisa davka v primeru socialne stiske. Kar zadeva oprostitve, ministrstvo za finance zagovarja načelno stališče, da obdavčitev večine nepremičnin pomeni tudi možnost za uveljavitev nizkih davčnih stopenj. Na ministrstvu proučujejo možnost olajšav za rezidenčna stanovanja, za določitev davčnih stopenj pa načrtujejo dodatno usklajevanje z občinami.

Davke je treba zajemati pri dohodku

Med pripombami na predlagani zakon imajo pomembno »težo« pripombe Združenja lastnikov nepremičnin (ZLAN), pod katere sta se podpisala Edo Pirkmajer in Aleksander Pavšlar. »Koncept zakona podpiramo, ker upošteva dve izhodišči, ki sta po našem mnenju bistveni za postopno in skladno spreminjanje davčnega sistema na nepremičninskem področju: preoblikovanje dosedanjih zastarelih nepremičninskih dajatev prebivalstva in gospodarstva v nov sistem ob kar se da nespremenjeni davčni obremenitvi zavezancev ter uveljavitev široke davčne osnove in dokaj nizke davčne stopnje,« pravijo v združenju, kjer pa nasprotujejo dopolnjevanju zakona z obdavčitvijo luksuza in vnašanjem različnih socialnih korektivov – oprostitev in olajšav oz. progresivnega obdavčenja nepremičnin. »Obdavčenje luksuza temelji na prepričanju, da mora premožnejši sloj prispevati več pri davčnem zbiranju denarja za skupne potrebe. Temu načelu ne nasprotujemo, sodimo pa, da je treba davke načelno zajemati pri dohodku, ne pa pri premoženju. Če bi se odločili za premoženjske davke, bi bilo treba obdavčiti vse oblike premoženja in ne le tiste, ki so najbolj na očeh javnosti. Prav tako bi morali obdavčiti celotno premoženje davčnega zavezanca in ne samo tistega, ki je v Sloveniji. Sploh pa pri nas ni jasne povezave med značilnostmi nepremičnin in premoženjskim stanjem njihovega lastnika. Ni vseeno, ali je lastnik nepremičnino pridobil v prejšnjem sistemu, ko so bile nepremičnine edina možnost za vlaganje prihrankov, ali pa v obdobju zadnjih let, ko je znano, da ima premožnejši sloj večino svojega premoženja praviloma v delnicah, pogosto skritega pri raznih slamnatih lastnikih, po možnosti v tujih davčnih oazah. Pričakovanje, da bi prek obdavčenja nepremičnin naložili premožnim pravično davčno breme, je tako povsem nerealno.« V združenju tudi ne nasprotujejo uvedbi socialnih in podobnih kriterijev v zakonu, vendar so prepričani, da socialni učinki ne bi odtehtali stroškov administrativnih ukrepov za preprečevanje špekulacij in uveljavljanje socialne pravičnosti. Če pa bi se država pri zbiranju davščin vendarle odločila za uvedbo socialnih korektivov, ti po mnenju združenja ne bi smeli veljati le za tiste, ki bivajo v lastnih stanovanjih ali so jih gradili, temveč enako za tiste, ki bivajo v socialnih, neprofitnih ali drugih najemniških stanovanjih. V združenju so tudi prepričani, da bi kriterij »rezidenčne nepremičnine«, ki ga nekateri predlagajo kot osnovo za nižje davščine, bolj spodbudil fiktivno spreminjanje prebivališča posameznih družinskih članov ali prenose lastnine med sorodniki, kot pa spodbudil racionalno uporabo stanovanjskega fonda.

Za prvo leto uveljavitve zakona bo davčno stopnjo za občine določila država, razmerje med (predlagano) najnižjo in najvišjo je 1 : 12,5, razlike pa so predvsem posledica različne tržne vrednosti nepremičnin na posameznih območjih pa tudi lokalnih posebnosti. V Združenju lastnikov nepremičnin predlagajo, da bi lokalne značilnosti in posebnosti ločili od splošnih davčnih stopenj z uvedbo t. i. korekcijskega faktorja občine, ki bi ga določila vlada oz. državni zbor in bi odražal razvitost občine in relacijo med vrednostjo nepremičnine ter potrebnimi prispevki za infrastrukturo. Pravno sporna naj bi bila tudi obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč. Za določitev tovrstnega zemljišča kot stavbnega zemljišča je odločilno zgolj to, da je po občinskih prostorskih aktih dovoljeno na njem graditi, vendar so tudi primeri, ko lastnik zaradi premajhne velikosti ali neustrezne oblike zemljišča, naklona, posebnih prepovedi gradnje, komunalne neopremljenosti in iz drugih razlogov dejansko ne more graditi.

Omejitev davčne stopnje tudi navzgor

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije zahtevajo po besedah predsednika Cirila Smrkolja oprostitev plačila davka za kmetijska in gozdna zemljišča ter za kmetijske stavbe, ki so namenjene za kmetijsko dejavnost in bivanje ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Zahtevo utemeljujejo s tem, da so kmetijska in gozdna zemljišča že obdavčena na podlagi katastrskega dohodka, ki se upošteva pri dohodnini, pa tudi s tem, da imajo ta zemljišča širšo družbeno vlogo, saj se ljudje lahko po njih prosto gibljejo, nabirajo plodove …

V Obrtni zbornici Slovenije so prepričani, da bi nekatere predlagane zakonske rešitve lahko negativno vplivale na konkurenčnost obrti ter mikro in malega podjetništva. V zbornici se ne strinjajo, da bi občine imele povsem proste roke pri določanju davčne stopnje, zato predlagajo, da bi država poleg najnižje določila tudi najvišjo stopnjo in tudi najvišjo stopnjo za posamezne vrste nepremičnin. Če ne bo omejitve navzgor, se bo lahko zgodilo, da bo lastnik za nepremičnino, ki ima zaradi slabše lokacije sicer nižjo davčno osnovo, plačal zaradi bistveno višje stopnje celo več davka kot lastnik nepremičnine na boljši lokaciji, vendar v občini z nižjo davčno stopnjo. Zbornica tudi predlaga možnost prenosa davka z lastnika na uporabnika, kritična pa je še do določbe, ki omogoča izvršbo na nepremičnino tudi v primerih, ko je njena vrednost dokaj visoka glede na višino neplačanega davka. V Gospodarski zbornici Slovenije se ne strinjajo, da bi občine same določale davčno stopnjo. »To v poslovno okolje vnaša negotovost, za gospodarstvo pa je pomembna dolgoročna predvidljivost poslovnih stroškov in načrtovanja razvoja.«

Država naj bolj obdavči premožnejše

Vodja poslanskega kluba LDS in tržiški župan Borut Sajovic predlaga, da bi v zakon vnesli progresivno obdavčitev, po kateri bi luksuzne nepremičnine in tiste, ki niso namenjene prvotni rabi, obdavčili bolj kot tiste, ki so namenjene stanovanjskemu bivanju. Mlade družine naj bi za njihovo prvo stanovanje oprostili plačila davka, občinam pa naj bi omogočili, da bi z različno davčno stopnjo glede na dejansko uporabo nepremičnine lahko bolj obdavčila zapuščene industrijske obrate, kmetijska zemljišča, ki jih lastniki ne obdelujejo ali ne obdelujejo v skladu z dobro kmetijsko prakso … »Pri ljudeh, ki na mesec zaslužijo petsto evrov oz. imajo toliko pokojnine, ni kaj več vzeti, država naj bolj obdavči premožnejše,« je dejal bohinjski župan Franc Kramar in poudaril, da se bo, če bo še naprej župan, zavzemal za to, da novi davek na nepremičnine za občane Bohinja ne bo presegel dosedanjih davčnih obveznosti in da bi bolj obdavčili počitniške hišice in stanovanja, ki jih je na območju Bohinja okrog petsto. »Če ima nekdo vilo v Triglavskem narodnem parku, naj se ga tudi bolj obdavči.«

Prihodki občin (v EUR), ki bodo vključeni v davek na nepremičnine (leto 2009), in predlagana davčna stopnja (v %) za leto 2011