Nadaljevanje tradicije

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: GG Plus / četrtek, 26. avgust 2010 / 06:00

Dvaintrideset let nazaj, ko je bilo na pobudo Toneta Fornezzija Tofa organizirano prvo jurišanje na Vršič, je bilo takoj slutiti, da bo ta prireditev postala ena od najbolj priljubljenih v državi.

Zdaj je v najlepših letih, a po udeležbi sodeč ter po popularnosti, je velika verjetnost, da doseže globoko starost. Juriš na Vršič je kultna kolesarska prireditev. Težko boste našli kolesarja, ki ljubi kolesarjenje ter izzive, ki spadajo v »osebno rubriko«: premagane ceste, ki nima vknjiženega vzpona na ta kraljevski prelaz. Okronan je predvsem med kolesarji, saj je to vzpon, ki je krojil zaplete in razplete najtežje kraljevske etape že na famozni kolesarski dirki Po Jugoslaviji ter kasneje na dirki Po Sloveniji. Vršič je sinonim za napor, strmino, lepoto in zmago. Vršič je izziv, ki so mu podobni le največji osebni dosežki. Prikolesariti na najvišji slovenski prelaz pomeni, da ste v odlični psihofizični kondiciji in ne to, da ste fanatik, ki ljubi ekstreme v življenju. Z desetletji, povezanimi z makadamom, kockami, serpentinami, ovinki, je vzpon na Vršič postal tradicija, ki se je ukoreninila v slovensko zgodovino. Cesta, ki se vzpenja čez 1611 metrov visoki prelaz, je bila zgrajena v času prve svetovne vojne. Med soško fronto, ki se je raztezala od Rombona nad Bovško kotlino oziroma Koritnico pa do izliva Soče v Jadransko morje, je bilo skoraj neprehodno območje ravno med Kranjsko Goro in Bovcem, zato se je avstrijsko poveljstvo odločilo, da za potrebe svojih vojaških skupin čez prelaz Vršič zgradi cesto. V Kranjski Goro je prišlo 12 tisoč ruskih vojnih ujetnikov, ki so v najtežjih delovnih pogojih začeli graditi cesto. Slabo oblečeni, podhranjeni in kaznovani za vsak najmanjši prekršek so delali v neznosnih razmerah. Bolezni, kot so tifus, kolera, črne koze, so redčile število zapornikov iz dneva v dan. Delovne nesreče s smrtnimi izidi so samo še povečevale število umrlih graditeljev. Umrle vojake so pokopavali kjerkoli ob cesti, zato pravijo, da se na vzponu peljete mimo tisočerih trupel. Cesta je bila skoraj v celoti zgrajena že pred zimo leta 1915/1916 in je dobila ime po nadvojvodi Evgenu, kateremu v čast so zgradili 20-metrski spomenik, ki ga je gradilo dvesto ujetnikov. Mila zima, ki še januarja in februarja ni prinesla snega, se je na začetku marca spremenila v pravi snežni metež, kakršnega do takrat še niso pomnili. Na pepelnično sredo, 8. marca 1916, se je z južnega pobočja Mojstrovke utrgal plaz, ki je pod seboj pokopal okoli tristo nesrečnih ujetnikov. Število žrtev gradnje ceste ter nesrečnikov, ki jih je pokopal plaz, je tako prišlo do številke okoli šeststo. V njihov spomin so graditelji na 8. serpentini postavili Rusko kapelico s križem, ki so ga avstrijski oficirji poimenovali Ruski križ. Na križu je napis avstrijskega pesnika Petra Roseggerja: Al' na sever, al' na jug, vsaka cesta vodi k cilju. Al' v boj, al' v mir, o tem odloča božja volja.

Na vršiških serpentinah je bilo že nešteto kolesarskih bojev. Franc Škerlj in Bojan Ropret sta najbolj zveneči imeni tega klanca. Vsak po svojih neverjetnih predstavah je znan med kolesarskimi tekmovalnimi krogi. Izredne vožnje in zmage so ovekovečile ta dva kolesarja v prava junaka Vršiča.

Junak Vršiča pa je tudi Brane Dežman, ki Juriša do letos ni izpustil niti enkrat. Tudi nekaj let nazaj ne, ko se je z visoko vročino pojavil na startu. Od leta 1977, ko sta Tof in Zvone Zanoškar izvedla prvi Juriš, Brane Dežman ni nikoli manjkal na startu in ne na cilju. Jurišal je po makadamu, po kockah in zdaj, v »mlajši« dobi ceste na Vršič, tudi po asfaltu. Ne dež, ne sneg, ne mraz, ne bolezni Braneta niso ustavili k udeležbi. Prvo leto se je zbralo štiristo nastopajočih in takrat ta juriš še ni imel tekmovalnega značaja. Že leto kasneje so organizacijo prevzeli v kolesarskem društvu Rog Franek in takrat so začeli slaviti junake Vršiča s pokali in medaljami. Brane Dežman bo letos tako že na 32. Jurišu. Zase pravi, da je še vedno v odlični kondiciji in da bo Vršiču zvest, vse dokler ga bo neslo kolo. Kot član kolesarskega društva Gorenjskega glasa redno nabira kolesarske kilometre in svoje znanje širi med začetniki in drugimi kolesarskimi navdušenci.

VABILO PRIREDITELJA: Turistično društvo Kranjska Gora

Kraj in datum: Kranjska Gora, 4. septembra 2010;

Mesto prijav in prevzem štartnih številk: prireditveni šotor Arena – Kranjska Gora

Ura starta: ob 11. uri

Dolžina proge: 13,5 kilometra

Višinska razlika: 801 metrov

Startnina: predprijava 20 evrov / na dan prireditve 25 evrov

Start in cilj

Tekmovalci se bodo v skupinskem startu na progo podali s startnega mesta pod kranjskogorskimi smučišči, pred gostilno ˝Oštarija˝ oz. v na križišču pri Hotelu KOMPAS. Uvodno »ogrevanje« bo potekalo po glavni cesti v smeri Ljubljane mimo Kranjske Gore do križišča pri TGC Kranjska Gora in v nadaljevanju po Vršiški cesti do Hotela LEK, kjer je leteči start tekmovanja z začetkom merjenja časa. Start v Kranjski Gori je na nadmorski višini 810 metrov, cilj pa na vrhu prelaza Vršič, na nadmorski višini 1.611 metrov. Dolžina proge je 13,5 kilometra z višinsko razliko 801 metrer, z maksimalnim naklonom 10,8 promila in povprečnim naklonom 7,25 promila.

Startni boksi

Zaradi lažje razporeditve tekmovalcev glede na fizične zmožnosti in kondicijsko pripravljenost posameznikov, bodo v startnem koridorju postavljeni startni prostori, v katerega se posamezni tekmovalci uvrstijo po lastni presoji pričakovanega časa prihoda na cilj.

Startni prostori bodo razporejeni sledeče:

1. startni prostor: pričakovan čas od 30 minut do 45 minut;

2. startni prostor: pričakovan čas od 45 minut do 55 minut;

3. startni prostor: pričakovan čas od 55 minut do 65 minut;

4. startni prostor: pričakovan čas 65 minut in več.

Udeležence vzpona prosimo, da se razporedijo v startne prostore glede na njihovo dejansko pripravljenost.

Vsak udeleženec tekmovanja prejme darilno vrečko organizatorja in njegovih partnerjev s kuponom za topli obrok v šotoru Arena v Kranjski Gori. Organizator zagotavlja prvim tisočim prijavljenim prejem kolesarskega dresa Intersport – »32. Juriš na Vršič«. Darilna vrečka INTERSPORT bo tudi letos bogato napolnjena s strani naših sponzorjev. Med drugim bo vsebovala kolesarski dres »32. Juriš na Vršič«, kupon ugodnosti INTERSPORT, športno rutko, masažni gel, revijo, večnamenski spray WD-40, … POMEMBNO!!! Udeleženci vzpona, mlajši od 16 let, morajo imeti zagotovljeno obvezno spremstvo staršev oziroma organizirane skupine. Za vse udeležence tekmovanja je obvezna uporaba zaščitne čelade!