Brez dogovora bo najbolj bolelo paciente

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / petek, 20. avgust 2010 / 06:00

Sestanek premierja Boruta Pahorja z ministrom za zdravje in predstavniki zdravnikov ni prinesel rešitev. V nekaterih gorenjskih zdravstvenih domovih je soglasja za nadurno delo umaknilo malo zdravnikov, v jeseniški bolnišnici prav vsi.

Ljubljana, Jesenice – Predsednik Vlade Borut Pahor je v sredo po sestanku z ministrom za zdravje Dorjanom Marušičem in predstavniki zdravnikov sporočil, da novele zakona, ki zmanjšuje plačilo nadur, ne bodo umaknili. Umik soglasij za dodatno nadurno delo od prvega septembra dalje je do srede podalo 2211 zdravnikov. V Splošni bolnišnici Jesenice (SBJ) je 90 zdravnikov, od tega jih dežura 58 in prav vsi so umaknili soglasje. Še posebej manjše bolnišnice naj bi imele velike težave, predvsem manjši oddelki (ginekologija in pediatrija), če se zdravniškemu sindikatu Fides in Vladi ne bo uspelo dogovoriti. Nadurno delo je bilo doslej plačano 130-odstotno glede na plačilno mesto zdravnika, po novem pa naj bi za vsa dežurna mesta veljala enotna cena na dežurno mesto in nižji dodatki, kar je bistvo konflikta med Fidesom in Vlado. Na pobudo Fidesa so zdravniki umaknili soglasja za dežuranje prek 40 + 8 ur na teden, kar je sicer skladno s kolektivno pogodbo. Osem dodatnih ur so zdravniki po mnenju Fidesa že izkoristili in tako ostane še 40 ur na teden rednega dela, ki jih morajo porazdeliti na štiriindvajset ur v redno delo. Ne morejo pa zdravniki kar prenehati z dežuranjem, ker morajo po zakonu organizirati štiriindvajseturno nujno pomoč. »V povprečju predstavlja sama urgenca deset do petnajst odstotkov rednega dela zdravnika v Sloveniji, vendar so razlike po bolnišnicah. V SBJ je glede same urgence osebje precej bolj obremenjeno, saj je Gorenjska za vikende raj za ljubitelje adrenalina in turiste praktično preko celega leta,« je povedal Igor Horvat, direktor SBJ.

»Nenujni posegi se bodo zagotovo zamaknili, za koliko dejansko, se bo pokazalo septembra oziroma do konca leta. Že zdaj so čakalne dobe dolge; za operacije žolčnih kamnov 358 dni, endoproteza kolka 668 dni, endoproteza kolena 447 dni, operacija rame 290 dni ... Vsako leto se dogovorimo z ZZZS za realizacijo več programa skoraj na vseh oddelkih in ga tudi uresničimo. Dejansko imamo okoli 500 bolnikov neto priliva na leto samo na kirurgiji. Največji problem bodo pri nas nekatere ambulante na internem oddelku, ginekologiji in pediatriji oziroma povsod tam, kjer imajo zdravniki več delovišč (v ambulantah, operacijski dvorani in na oddelku),« je povedal Horvat in opozoril: »Posledice takih zaostrovanj niso samo v drugačnem delu zdravnikov. Zadeva ima bistveno širši kontekst. Če na primer v naši bolnišnici zaradi zmanjšanega obsega dela oziroma samo rednega dela preko 24 ur ne bomo izpolnili programov, dogovorjenih z ZZZS, bomo za to dobili bistveno manj denarja, kar že v sedanjih razmerah zmanjšanih prilivov predstavlja velike likvidnostne težave, lahko pa zdravstvena zavarovalnica program celo odvzame. Še hujše posledice pa bodo v prihodnjem letu, ko ne bo ne programov in posledično ne denarja. Posledično to pomeni tudi zmanjševanje števila zaposlenih, manj denarja za nakup opreme, posodobitve materialov in za vzdrževanje. Upam samo, da je to le črn scenarij, ki se ne bo zgodil.«

Velik problem v kranjskem in škofjeloškem zdravstvenem domu

V gorenjskih zdravstvenih domovih je zaposlenih 129 zdravnikov, od katerih jih je 74 vključenih v sistem dežurne službe, soglasje za nadurno delo je umaknilo 24 zdravnikov. »Po mojem mnenju bi morali zdravniki protest odložiti do prvega januarja 2011, ko začne veljati novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju in z njo povezan nov način obračunavanja dežurnega dela. Do tedaj je dovolj časa, da bi našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva tako za paciente kot zdravnike,« je povedal Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG). Trenutna situacija je taka: na Zgornjem Gorenjskem ni bilo umika soglasij, v tržiškem zdravstvenem domu sta soglasje za dežurstvo umaknila dva od šestih zdravnikov. »Največji problem je trenutno v Kranju, kjer je 90 odstotkov zdravnikov, ki dežurajo, umaknilo soglasja. Da bomo lahko zagotovili normalno delovanje dežurne službe, bodo imeli zdravniki, ki so vključeni v sistem dežuranja, dve do tri redne ambulante manj na mesec. Situacija je podobna v Škofji Loki, od sedmih zdravnikov so umaknili soglasje za dežuranje štirje. Problem v Škofji Loki je, da so soglasje umaknili vsi koncesionarji, kako bodo ravnali, pa težko rečem, ker OZG ni njihov delodajalec, ampak jih samo vključujemo v sistem organizacije,« je še povedal Veternik in poudaril, da pa bo štiriindvajseturno dežurno varstvo povsod zagotovljeno. Še vsaj septembra bosta nemoteno delovali tudi dodatna dežurna služba v Bohinju in helikopterska zdravstvena enota na Brniku.

Spet daljše ležalne dobe in prepolne bolnišnice?

V Bolnišnici Golnik dela 70 specialistov in specializantov, dežura jih 29, od tega je 23 zdravnikov, skupaj s predstojniki umaknilo soglasja. »Tako kot doslej bomo zagotavljali 24-urno zdravstveno varstvo,« je povedala Mihaela Zidarn, pomočnica direktorja za strokovno področje. Nemoteno bodo opravljali tudi nujno diagnostično dejavnost, a sogovornica opozarja, da bi bila lahko okrnjena nenujna diagnostika. "Lahko se podaljša ležalna doba bolnikov. Če bo takšno stanje trajalo dlje časa, bodo zaradi prenapolnjenosti bolnišnice lahko nastale težave z možnostjo sprejemanja akutno bolnih. Na internističnih oddelkih bo delalo bistveno manj zdravnikov in zato, da ne bo presežka ur, bo praktično vsak dan drug zdravnik skrbel za bolnika, kar bo podaljšalo obravnavo bolnika ter motilo kakovost dela,« je opozorila Zidarnova.

Kakšnih večjih težav pa ne pričakuje direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Damijan Perne. »V bolnišnici je zaposlenih 20 zdravnikov, od katerih nas dežura 18. Soglasje so umaknili vsi razen dveh, a nam je kljub temu uspelo sestaviti dežurstva brez da bi zmanjševali obseg dela. Res pa so zaradi tega obremenitve zdravnikov znotraj rednega dela večje.« V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj je zaposlenih 8,2 ginekologa, 1,2 pediatra in 2,5 anesteziologa. »Soglasje za nadurno delo so umaknili 4 ginekologi in 2,5 anesteziologa,« je sporočila direktorica Andreja Cerkvenik – Škafar in dodala, da pa že imajo pripravljen razpored za delo za september.

Sogovorniki upajo, da do kakšnih izrednih situacij ne bo prišlo in da bo dogovor med ministrstvom in zdravniki uspešen. Kot je napovedal predsednik Vlade Borut Pahor, bodo pogovori spet stekli v ponedeljek.