Ali smo zares svobodni? (1)

Ko se pogovarjam z ljudmi in opazujem našo majhno deželico, se mi dozdeva, da je vedno več ujetnikov življenja.

To sem občutila tudi na nedavnih počitnicah v Grčiji, kjer sem srečala kar nekaj istospolnih parov, pa niso bili prav nič vpadljivi. Mogoče so izstopali le po tem, da so bili videti srečnejši kot večina zdolgočasenih zakonskih parov. Najbrž jih je delala srečne misel, da so lahko to, kar so. Bili so lepi, ker so bili pomirjeni sami s seboj. Niso se mučili s tem, da bi delali dober vtis, in to je sevalo od njih prav blagodejno energijo. To je velika svoboda, da si dovoliš občutiti svoje občutke, ampak se splača. V naši deželici še ne. Tukaj se je treba pametno odločati za »normalnost«. Ali pa bolj potiho živeti svojo drugačnost, da ne postaneš tarča napadov, šikaniranja, odpuščanja zaradi predsodkov. No, saj najbrž je v matičnih deželah teh parov tudi podobna realnost. Ko sem pred kratkim predavala staršem otrok, ki imajo cerebralno paralizo, sem spet pomislila na svobodo – biti drugačen. Koliko energije vložimo starši v to, da otroka popravljamo, čeprav rezultati včasih niso ravno spodbudni. Koliko mučenja je treba za uresničitev želje, da je otrok čim bolj podoben »normalnim« ljudem. Se trudi kot »normalni« ljudje, si pridobi slabo samopodobo, se bori s stresom, dokazuje svojo normalnost. Kakšen je rezultat? Je pomirjen sam s seboj? Je res to njegova izbira, njegovo poslanstvo? Če bi bila drugačnost nekaj, kar nas ne plaši, ne spravlja v stisko in ne žene k popravljanju, bi bil ta svet zagotovo lepši. Spomnite se na to, ko boste kupili novo kremo proti celulitu. Vsa poletja so en sam boj proti tej ubogi pomarančni koži. Samo pogumen človek manjka, ki bo v medije poslal novico, da je celulit lep, naraven in ni moteč. Če bi videli gospo, ki je bila na grški plaži s svojimi stotimi kilogrami lepa, bi mi verjeli, da sta lepota in grdota, normalno in drugačno rezultat ozkega razmišljanja, ki so nam ga vcepili. Kakšni interesi stojijo za tem, pa je že druga zgodba.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 16. maj 2007 / 07:00

Kranjske črne točke

Kranj - Zapeljali smo se po občini in zelo hitro našli kar nekaj črnih točk. Najbolj bode v oči glavna avtobusna postaja Kranj, za katero so že napovedovali lepše čase, delali idejne projekte, a je do...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / ponedeljek, 26. julij 2010 / 07:00

Zmanjšujejo ogljični odtis

Občina Kamnik je predstavila rezultate izračuna ogljičnega odtisa, ki so ga v okviru projekta CO2 NeuTralp opravili predstavniki Centra za razvoj Litija skupaj z nevladno organizacijo za trajnostni ra...

Zanimivosti / ponedeljek, 26. julij 2010 / 07:00

Hilarij na polovici svojega podviga

Snovik - Ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij, ki se je prvega junija podal na devetdesetdnevno kolesarjenje – projekt, ki ga je poimenoval 90 dni kolesarjenja za zelen...

Komenda / ponedeljek, 26. julij 2010 / 07:00

Za kanalizacijo zmanjkalo denarja

Po Križu in Mostah je komendski župan Tomaž Drolec zbor krajanov sklical tudi v Komendi. Na dnevnem redu kanalizacija, vrtci, medgeneracijsko središče ...

Gospodarstvo / ponedeljek, 26. julij 2010 / 07:00

Podpisi za ohranitev čebel

Jesenice - Prek tri tisoč Slovenk in Slovencev se je doslej že podpisalo pod peticijo za ohranitev čebel, s katero želi Čebelarska zveza Slovenije s problematiko čebel in čebelar...

Zanimivosti / ponedeljek, 26. julij 2010 / 07:00

Gasilci imajo novo prikolico

Žabnica - Ob letošnji tradicionalni gasilski veselici v Žabnici so minulo soboto pripravili srečanje gasilk, najbolj slovesno pa je bilo v nedeljo, ko so namenu predali novo gasi...