Praznik državnosti v senci počitnic

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / petek, 25. junij 2010 / 06:00

Dejstvo, da smo Slovenci lahko ponosni, da že dvajset let živimo v samostojni državi, se mladih generacij mogoče ne dotakne tako zelo močno kot starejših, ki so bili priča osamosvajanju in razglasitvi lastne države. Nacionalni ponos pri mladih pride najbolj do izraza ob uspehih naših športnikov.

»Pri mladih se zavedanje lastne države mogoče še najbolj izrazi ob kakšnih pomembnih športnih dogodkih. Takrat smo takoj 'mi', Slovenci. To zavedanje je povezano s tem, če se v družbi zgodi kaj takega, s čimer se lahko pohvalimo, in športni dosežki so pri tem zelo pomembni,« ima zelo realen pogled na državljansko zavednost pri mladih učiteljica državljanske vzgoje in etike v osnovni šoli v Šenčurju Vilma Nečimer, ki je pred desetimi leti sodelovala pri pripravi izhodišč za ta predmet kot članica predmetne kurikularne komisije za državljansko vzgojo in etiko. Njene besede so se potrdile ob mimogrede navrženi izjavi dijaka kranjske Gimnazije, ki je po naključju ujel naš pogovor z dvema drugima dijakoma na to temo. Ob vprašanju, kdaj najbolj občutimo nacionalni ponos, je pripomnil: »Ko dajo naši gol na svetovnem prvenstvu!«

Za samostojno Slovenijo dveh zelo pomembnih praznikov, to sta dan samostojnosti konec decembra in današnji dan državnosti, mladi ne občutijo tako zelo, kot mogoče kakšne druge praznike. A to je po mnenju Vilme Nečimer povezano tudi z nekoliko »nerodnimi« datumi teh praznikov. »Lahko bi rekli, da imamo smolo z dvema našima pomembnima praznikoma, saj je eden ravno pred božičnimi prazniki, drugi pa na prvi dan počitnic. Zato mladi prazniku ne posvečajo tolikšne pozornosti, saj se že pripravljajo na počitnice, zanje je konec šolskega leta,« je opozorila Vilma Nečimer. Obenem, dodaja, pa smo še relativno mlada država, zato nam praznovanje naše samostojnosti še ni prišlo v kri. »Američani dan neodvisnosti proslavljajo že dvesto let in zato je to zanje velik praznik. Verjamem, da bo tudi pri nas tako, saj je bil včasih 29. november prav tako velik praznik.« Državljansko zavest pri mladih že v osnovni šoli oblikujejo tudi v okviru obveznega predmeta državljanska vzgoja in etika, srednješolci pa se s tovrstnimi vsebinami med drugim srečajo v sklopu obveznih izbirnih vsebin. Državljanska vzgoja in etika se kot obvezen predmet poučuje v sedmem in osmem razredu osnovne šole. V okviru predmeta, je opredeljeno v učnih načrtih, učenci pridobivajo znanje o družbi, razmišljajo o svojih izkušnjah in razvijajo sposobnosti za razumevanje in reševanje etičnih vprašanj. Obenem naj bi razvili veščine, ki jim omogočajo, da vse bolj avtonomno sodelujejo v življenju v skupnosti. »Temeljni cilj je vzgojiti odgovornega človeka, ki bo tudi odgovoren državljan, ki se bo v tej družbi znašel in znal delovati. Zato je poudarek na spoštovanju drug drugega in drugačnosti, sprejemanju drugih, spoštovanju, strpnosti …,« je poudarila Vilma Nečimer.

Skozi vse to, pravi, pa lahko zaslutijo tudi nacionalno zavest, a zgolj z eno uro državljanske vzgoje na teden ni mogoče oblikovati zavednih državljanov. »Pogosto me jezi, ko politiki takoj, ko se v družbi dogaja kaj ekstremnega, poudarijo potrebo po spremembah v šoli. In vedno je državljanska vzgoja tista, na katero se vsi spoznajo, čeprav jih večina ni še nikoli videla učnega načrta. A saj ne gre samo za to, kaj jim povemo v šoli, ampak tudi, kako živimo. Učenci svoja stališča prinesejo že od doma,« pravi Vilma Nečimer. Prav tako zavrača očitke, da na splošno tem temam v šoli posvečajo premalo pozornosti. »Že v prvem razredu otroci spoznajo zastavo, recimo, v petem razredu pri družboslovju že na hitro pregledajo slovensko zgodovino, pri zgodovini pa se obravnava vsa nacionalna zgodovina do danes. Ljubezen do domovine se lahko vzgaja tudi pri slovenščini preko slovenske literature ali celo pri biologiji, ko izpostavimo našo posebnost, človeško ribico,« je prepričana Vilma Nečimer.

S temami, kot so država, Slovenija in Evropska unija, demokracija, moč in oblast, politična participacija, pravice državljanov, enake možnosti, kakovost življenja, zdravje, skrb za okolje in podobno se mladi srečajo tudi v srednji šoli. Na kranjski Gimnaziji jim te vsebine ponudijo v okviru tedna obveznih izbirnih vsebin. »Država pomembno vpliva na naše vsakdanje življenje, zato je prav, da poznamo in se zavedamo, kako deluje in kakšne so naše možnosti pri urejanju skupnih zadev,« meni profesorica Ivanka Zupan. A kljub temu se po njenih opažanjih mladi vse manj istovetijo z lastno državo, saj v času globalizacije v ospredje stopajo nadnacionalne zadeve. »Obenem sedanje razmere, ki prinašajo zgolj negotovost, dijake silijo, da se bolj identificirajo z ožjimi skupinami, kot so vrstniki, prijatelji ali družina.« Zato so mladi, ugotavlja Ivanka Zupan, glede političnih vprašanj vse bolj otopeli. »Poučujem tudi sociologijo in v okviru tega sem se pogovarjala s potencialnimi volivci. Ugotovila sem, da jih to prav nič ne zanima.« Kljub temu, je še poudarila, so mladi ponosni na samostojno državo. »A to se konča pri tem, da bi morali to ohranjati in spoštovati,« je še poudarila Ivanka Zupan.