Kreša za pomladanske solate

Vodna kreša proti plešavosti

Medtem ko pri nas vodni kreši ne posvečamo posebne pozornosti, ji v svetu pojejo slavo. Cenjena postaja zlasti kot ena najbolj koristnih rastlin v boju proti raku. A iz rokava lahko strese še več koristnih adutov. Plešavost, izpadanje las, mozoljavost, akne, neplodnost, so le nekatere od številnih tegob, ki naj bi jim bila kos.

Vodna kreša (Nasturtium officinale), ki ji pravijo tudi draguša, divji hren, drezga, bobovec ali vodni česen, vsebuje več vitamina C kot pomaranče, več kalcija kot mleko, več železa kot špinača in več folne kisline kot banane … Srednjeveški filozof Francis Bacon je ženskam srednjih let dal namig, da z vodno krešo lahko obudijo mladostnost in se znova razcvetijo.

Potoki in studenci so njen pravi naslov

Vodna kreša je nenavadna rastlina, ki se košati v počasi tekoči vodi. Na njeno navezanost na vodo kažejo tudi nekatera njena ljudska poimenovanja, kot so potočarka, rečnik, studenčnica ali vodni dihalnik. Ta trajna zelika si išče najčistejših voda, kjer cvete vse poletje. Raste ob potokih, studencih in vodnih jarkih. Prepoznali jo bomo po značilnih, močno razraslih, prepletenih koreninah in pernatih temno zelenih listih, ki so nekoliko nakodrani. Ima tudi značilen nekoliko ostrejši vonj. Nabiramo jo od aprila do septembra, vendar le v majhnih količinah, saj uporabljamo le svežo in je nikoli ne sušimo. Uživamo samo surovo, navadno v solati ali pa iz nje iztisnemo sok. Pri nabiranju bodimo previdni, da ne izpulimo cele rastline iz vode. Liste in poganjke raje odrežimo z nožem. Pazimo, da rastlino nabiramo v čisti vodi, pred pripravo pa jo vedno dobro operimo. Listi so prijetnega, pikantno pekočega okusa in kot nalašč za spomladanske razkuževalne, čistilne in poživljajoče solate. Kar se zdravilnosti in okusnosti tiče, se brez dvoma lahko kosa s samim regratom.

Rastlina, ki ji ni para

Učinkovitost vodne kreše zoper različne zdravstvene težave so poznali že Egipčani. Sok sveže stisnjene kreše so dajali piti sužnjem, da so bili bolj produktivni. Stari Grki so bili prepričani, da kreša pomaga do bistrega uma. Kogar mati narava ni obdarila s pametjo, si naj do nje pomaga z vodno krešo, je veljalo. Ker naj bi povečevala vzdržljivost, so grški vojskovodje svojim vojakom ukazali, naj jo uživajo pred pomembnimi bitkami. No, do drznih odločitev pa je pomagala rimskim cesarjem. Hipokrat, oče znanstvene medicine, je bil o silnih zdravilnih močeh vodne kreše tako prepričan, da naj bi ob potoku, kjer je rasla, dal postaviti svojo prvo bolnišnico. Tako je imel vedno pri roki svežo vodno krešo, s katero je zdravil svoje paciente. Zlasti jo je cenil kot odlično čistilo za kri. Pri Grkih je bila v čislih kot učinkovit afrodiziak, Rimljane pa je med drugim ščitila pred plešavostjo. Ta njen adut še danes izkoriščajo Francozi in Angleži, ki so največji ljubitelji vodne kreše. V njihovi kulinariki in zdravilstvu zaseda pomembno vlogo. Z njo si spomladi čistijo kri, s pridom pa jo uporabljajo tudi pri zobobolu, neplodnosti, kolcanju, pivskem mačku ter odstranjevanju mozoljev, aken in celo peg.

Ali res lahko zmanjša tveganje za nastanek raka …

Jabolko, brokoli in paradižnik pogosto opisujejo kot čudežno sadje in zelenjavo, čeravno naj bi vodna kreša prekašala vse tri. Znano je, da je vodna kreša boljši vir vitamina C, B1, B6, K in E, pa tudi železa, kalcija, magnezija, mangana in cinka. Brokoli sicer premore več vitamina C in magnezija, vendar le v surovi obliki, mi pa navadno uživamo kuhanega. Poleg tega se kreša ponaša tudi z bogato vsebnostjo betakarotena, luteina, zeaksantina in drugih antioksidantov, ki pripomorejo k zdravi koži, lasem in očem. Rezultati raziskav, ki so jih v zadnjih letih opravili v Združenih državah Amerike in v Angliji, kažejo, da redno uživanje vodne kreše lahko zmanjša tveganje za nastanek in širitev raznih vrst raka. Opravljene študije na Univerzi v Ulstru so potrdile, da antioksidanti v vodni kreši odpravijo poškodbe DNA v belih krvnih celicah, kar naj bi sprožilo nastanek raka. Videti je, da vodna kreša povečuje število koristnih snovi in zmanjša količino škodljivih snovi v krvi. Prihodnjič sledi še več koristnih podatkov in kakšen uporaben recept o tej zelo zanimivi vodni rastlinici. Med drugim tudi, kako si pripravimo losjon proti izpadanju las.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 28. april 2015 / 22:06

Zahteve okoljevarstvenikov

Alpe Adria Green je vložila zahtevo za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za dograditev predora Karavanke.

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Na štartu ve, kako daleč je cilj

Tudi zato je Škofjeločan Lojze Primožič v svojem prvem poskusu uspešno opravil eno najbolj garaških športnih preizkušenj, imenovano ironman.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zlata čipka Aliču in Žakljevi

Na kolesarski dirki od Železnikov do Soriške planine sta bila najhitrejša Simon Alič in Rada Žakelj.

Žiri / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zbirka o utrdbah v žirovskem muzeju

V Stari šoli oziroma Muzeju Žiri so pred mesecem za dva konca tednov odprli zbirko Pozdravljeni, ljubitelji utrdb.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Železniki v znamenju čipk

Letošnji Čipkarski dnevi so v Železnike privabili okoli sedem tisoč obiskovalcev. Novost: razstava čipk na oknih v starem delu mesta.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Letos šest občinskih nagrajencev

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Železnikih, ki je letos potekala v znamenju Janeza Evangelista Kreka, so listino častnega občana podelili doktorju medicine Jožetu Možganu.