Ko razlaščenci lastninijo

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 29. april 2010 / 06:00

Konec lanskega leta začeti postopek lastninskega vstopa zaposlenih v Iskratelu je že tretji tovrstni poizkus. Želijo si, da bi tudi to dalo podjetju, ki ga je svetovna gospodarska kriza zelo močno prizadela, svežo energijo in nov zagon.

Kranj – Pred nedavnim smo bili opozorjeni na članek Metoda Zaplotnika, člana uprave Iskratela, odgovornega za finance, v internem glasilu Kontakt z naslovom Lastninskemu preoblikovanju na rob, ki kaže na to, da so bili zaposleni v tem podjetju v tem smislu celo večkrat prikrajšani. Ker so postopki lastninjenja v Iskratelu sprožili v javnosti različne odmeve, smo avtorja povabili na pogovor.

Opozarjate, da je začetek postopka notranjega lastninjenja v Iskratelu sprožil že tudi očitke o tem, da gre vaša družba po poti 'tajkunskih' zgodb …

»Vsak tak postopek vzbudi različne sume in komentarje, temu se pač ni mogoče izogniti. Žal naš postopek pada v čas, ko je vsako lastninjenje takoj označeno za pohlep, poskus doseči lahkoten in hiter zaslužek novih lastnikov. Resnica je v našem primeru zelo daleč od tega: postopek začenjamo po petnajstih letih prizadevanj poslovodstva, da bi skupaj z zaposlenimi vstopili v lastništvo Iskratela, ko se je tuji partner – Siemens odločil izstopiti iz našega lastništva in Gorenjska banka izrazila pripravljenost, da se iz lastništva umakne.«

Zapisali ste, da zunanja javnost na Iskratel še vedno gleda kot na »zlato jamo«, družbo, ki ustvarja milijone evrov, žal pa da je to obdobje nepreklicno mimo …

»Telekomunikacijska panoga je postala zrela, trg globaliziran in dobički se znižujejo. Konkurenca v tej panogi postaja absolutno ena najhujših. Če je Iskratel predstavljal na prelomu tisočletja zgodbo o uspehu, tudi zahvaljujoč korektnemu odnosu tujega partnerja, ki je dopustil lastne razvojne ambicije, lastno blagovno znamko, s tem pa uspešen nastop na trgu v panogi, ki je imela tedaj nadpovprečne donose, danes ni več tako. Vstop kitajskih proizvajalcev in veliki pritiski na znižanje cen povzročajo glavobole in nočne more vsem proizvajalcem. Iskratel v teh razmerah išče svojo novo poslovno identiteto, tako produktno kot tržno, pretirana odvisnost od peščice vzhodnih trgov, znotraj njih pa še od maloštevilnih kupcev, se kaže kot velika slabost. Potrebne bo veliko energije za postopno razpršitev trgov. Trgi danes ne priznavajo nikakršnih preteklih zaslug, le razvoj in pravi pogled naprej.

Ob tem kaže povedati, da so se naši lastniki v omenjenem obdobju 'debelih krav' tudi izjemno dobro poplačali, saj se je skoraj praviloma ves dobiček prelil v dividende.«

Omenjate kitajsko konkurenco. Kitajci na splošno veljajo kot zelo ceneni in večinoma manj kvalitetni proizvajalci. Ali res imajo v tako visokotehnološki panogi, kot je proizvodnja sodobne telekomunikacijske opreme, dovolj znanja in kvalitete za konkurenco?

»Ne samo, da so postali konkurenčni, Kitajci postajajo vodilni na tem področju. Pred desetimi, petnajstimi leti so še veljali predvsem za tiste, ki brez spoštovanja intelektualne lastnine brezobzirno kopirajo druge, nato pa so z enormnimi razvojnimi vložki prišli na vrh. Tu sta dve podjetji: Huawei s 95 tisoč zaposlenimi (zanimivo: 98 odstotkov podjetja je v lasti zaposlenih) in ZTE z veliko podporo (in v lasti) države, ki sta po funkcionalnih zmogljivostih produktov povsem primerljivi vsem najrazvitejšim na svetovnem trgu, stroškovno pa ugodnejši. Če k temu prištejemo še pomoč kitajske države pri finančnih aranžmajih, je to resnično huda konkurenca.«

Vendar je prav Iskratel znan po svojem visokem vložku v razvoj …

»Res je Iskratel po višini razvojnega vložka, glede na prihodke, nesporno prvi v naši državi, saj gre v zadnjih letih v povprečju kar dvajset odstotkov prihodkov v ta namen. Če to na primer primerjamo s farmacevti, ki tudi veljajo za izjemno razvojno naravnane, je pri njih vložek za polovico manjši. Ni pa pomembna samo višina vložka, še bolj zahtevna postaja izbira prave smeri razvoja. Iščemo perspektivne niše prilagojenih produktov, naša prednost je lokalna prisotnost.«

Kako je Iskratel posloval lani?

»Leto 2009 bo zagotovo leto, ki bi ga želeli čim hitreje pozabiti. Promet se nam je prepolovil in ob nezmanjšanih razvojnih vložkih smo zabeležili pomembno operativno izgubo. K sreči smo se v obdobju uspešnih preteklih let vseskozi zavedali potencialnih kriz in negotovosti, ustvarili smo prihranke, tako da smo poslovno leto zaključili s pozitivno ničlo.«

Zapisali ste, da so zaposleni v Iskratelu zagotovo eni večjih novodobnih razlaščencev v Sloveniji. Zakaj?

»Želja po lastništvu zaposlenih v Iskratelu ni od lani, pač pa je prisotna že vse od uveljavitve Zakona o lastniškem preoblikovanju podjetij v letu 1994. Tedanji večinski lastnik Iskratela Telekom Holding je svoje težave reševal s prenosom lastništva na takratni Sklad za razvoj in s tem, da je dolgove upnikom poplačal z lastniškim deležem v Iskratelu. Tako so v tistem času v lastništvo vstopili Gorenjska banka, Hit, Zavarovalnica Triglav, Aerodrom in še nekateri drugi. S tem se je zaposlenim prvič izmaknila možnost lastniškega vstopa v podjetje. Na prelomu tisočletja je bila med poslovodstvom in lastniki ponovno obujena zamisel, da se desetina lastništva zaradi preteklih dosežkov in zaradi boljše motiviranosti, da zaposlenim, vendar je bila tudi ta odločitev tik pred uveljavitvijo preklicana. Šlo je za tudi znatne materialne posledice tega preklica, saj bi zaposlenim pripadal sorazmerni del od 110 milijonov evrov dividend, izplačanih predvsem v obdobju od leta 2000 do 2008. Priložnost zaposleni dobivamo šele, ko je Siemens opustil telekomunikacijsko dejavnost in zaradi tega tudi (z dobrim poplačilom) izstopil, in ko so slovenski lastniki začeli izgubljati zaupanje v prihodnost Iskratela.«

Koliko je pravzaprav vredno podjetje Iskratel?

»Ocene so kljub številnim cenitvam precej različne. Vedeti je treba, da je opredmetenih poslovnih sredstev sorazmerno malo, tisto kar v takem podjetju šteje, so pripadnost, motivacija, znanje. Vse našteto pa ''hodi po dveh nogah'', torej je lahko zelo mobilno – tudi lahko hitro izgubljeno. Prav v tem je bila v preteklosti narejena škoda, ki se želi s tokratnimi postopki lastninjenja popraviti.

Kot je znano, bomo zaposleni tokrat za približno 2,5 milijona evrov odkupili 17,5-odstotni delež podjetja, pri čemer bo četrtino tega kupila petčlanska uprava, za odkup preostalih treh četrtin tega deleža pa se je javilo 213 oziroma četrtina vseh zaposlenih v skupini Iskratel. Odločilna za nadaljnjo vrednost podjetja je bodoča uspešnost podjetja na trgu. V krizi, ki se kaže skozi pomanjkanje naročil in ob poslovanju z izgubo, je ta morda celo negativna, vendar smo vsi, ki sodelujemo v tem lastninjenju, prepričani, da se v Iskratel splača vlagati. To je tudi znak velike pripadnosti in vere zaposlenih v podjetje, ki bo dala svežo energijo ter nov zagon.«

Kaj je za čim prejšnji izhod iz krize v Iskratelu najpomembnejše?

»Omenil sem velike vložke v razvoj, ki pa jih bomo, če se bo kriza še dolgo nadaljevala, ob zmanjšani prodaji težko zmogli. Najpomembneje je, da se razvojno jedro ohrani, da razvoj sledi tržnim možnostim. Če se bo kriza še dolgo nadaljevala, nam bo pri ohranitvi razvoja morala na pomoč priskočiti država, vsekakor pa se bomo ozrli tudi po novem strateškem partnerju. Šele izstop Siemensa je namreč pokazal tudi nekaj zelo pozitivnih plati takega sodelovanja in kar nekaj skritih sinergij. Ob koncu recesije mora biti Iskratel v takšni kondiciji, da bo sposoben za nov razvojni ciklus ter zanimiv za možne strateške povezave.«