Denar mora slediti bolniku

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 23. april 2010 / 06:00

Brez ukrepov se lahko zgodi, da bo v zdravstveni blagajni leta 2013 za skoraj 250 milijonov evrov primanjkljaja, opozarja prvi mož zdravstvene zavarovalnice. Minister za zdravje med drugim priporoča racionalizacijo dežurnih služb. Sogovorniki v prispevku poudarjajo, da imajo že zdaj dežurstva na minimumu. Večjo vlogo bi morali dobiti zdravniki družinske medicine, so prepričani.

Prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin opozarja na vse bolj prazno zdravstveno blagajno. Sicer poudarja, da bo med varčevalnimi ukrepi krčenje pravic zavarovancev prišlo na vrsto zadnje, a so to zgolj zagotovila za letošnje leto. Če ne bo ukrepov na daljši rok, med katerimi omenja tudi razširitev osnove za prispevke in (pre)visoke plače, bi bilo lahko že v prihodnjem letu v zdravstveni blagajni za 142 milijonov evrov primanjkljaja, 159 milijonov evrov leta 2012 in skoraj 250 milijonov evrov minusa v letu 2013. Po Fakinovih besedah je ta scenarij odvisen od zavzetosti partnerjev v zdravstvu. Minister za zdravje Dorjan Marušič je manj črnogled, med ukrepi, da se letošnje leto zaključi brez pretresov za zdravstveno blagajno, izpostavlja racionalizacijo dežurnih služb ter prenos obravnave bolnikov iz bolnišnične na specialistično ambulantno dejavnost.

Zbrali smo nekaj mnenj v zdravstvenih ustanovah po Gorenjskem. Direktor Bolnišnice Golnik prof. Mitja Košnik, dr. med., pravi: »Bolnišnice smo financirane preko letnih proračunov in delo organiziramo relativno samostojno. To, o čemer se v medijih veliko govori, pravzaprav ni čisto res in je bolj manever zavajanja, ki želi speljati pozornost državljanov stran od bistva problema. ZZZS zmanjšuje razne kalkulativne elemente (na primer kalkulativni element dežurstva), preko katerih izračuna bolnišnični letni proračun. Če poenostavim, ZZZS za obravnavo enakega oziroma čedalje večjega števila bolnikov plačuje čedalje manj, bolnišnice in drugi izvajalci pa naj nekako poskrbimo za obravnavo. V javnosti pa se spodbuja vtis, da ZZZS jemlje sredstva za neracionalno organizirane ali nepotrebne procese v bolnišnicah, na primer za dežurno službo, za amortizacijo, za terciar.« Prof. Košnik v razmislek še dodaja: »Predvsem ni cilj bolnišnic, da privarčujemo denar, ampak da ga razporedimo med potrebe bolnikov. V naši bolnišnici predvsem delamo na tem, da za dejavnost bolnišnice, na primer za razvoj in prenove, pridobimo sredstva iz drugih virov, ne samo od ZZZS. Tu imam v mislih raziskovalna sredstva ministrstva za znanost, razvojna sredstva Evropske unije.«

Trend dnevnih bolnišnic

Direktorica Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj Andreja Cerkvenik Škafar, dr. med., opozarja: »V naši bolnišnici smo že v letu 2007 racionalizirali dežurstva, dodatna racionalizacija bi povzročila padec vzpostavljene kulture varnosti pacientov in kakovosti obravnave.« Tudi strokovna direktorica v Splošni bolnišnici Jesenice Sandra Tušar, dr. med. pravi, da so že skrčili dežurna mesta na minimum: »Naj navedem primer: na pediatričnem oddelku je dežuren specialist, diplomirana medicinska sestra pa dežura na dveh oddelkih hkrati – pediatriji in ginekologiji. Na internem oddelku nam zaradi pomanjkanja internistov specialistov za dežurstva priskočijo na pomoč zdravniki od drugod, ker so naši zdravniki že z rednim delom preobremenjeni.« Tušarjeva opozarja, naj se dodatni varčevalni ukrepi pregledajo za vsako bolnišnico posebej in dodaja: »Pri nas smo zagotovo naredili velik korak v tej smeri s skrajševanjem ležalnih dob, povprečna ležalna doba na kirurškem oddelku je na primer štiri dni, kar je pod slovenskim povprečjem. Leta 2003 smo odprli oddelek dnevne bolnišnice, v kateri operiramo približno tisoč pacientov na leto, pacient gre nekaj ur po operaciji lahko domov in ga naprej spremljamo ambulantno.«

Direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Damijan Perne, dr. med., pravi, da priporočila ministra za njihovo ustanovo ne pomenijo nič novega, ker so dežurstva že sami spravili na minimum: »Za celo bolnišnico dežurajo zdravnik, višji zdravstveni tehnik in vratar. Upoštevali smo tudi napotke, da se čim več opravljanja dežurne službe prenese v redni delovnik. Bili smo med prvimi z odprtjem dnevne bolnišnice, s čimer smo precej zmanjšali število hospitaliziranih bolnikov. Zelo se trudimo zmanjševati čakalne dobe v ambulantni dejavnosti, a je to v psihiatriji velik problem, ker se moraš s pacientom pogovoriti in to ne gre v sedmih minutah. Prvi psihiatrični pregled naj bi trajal 50 minut, naslednji kontrolni 20 minut, psihoterapija po doktrini pa eno uro in naša težnja je, da smo čim bliže temu. Še več ambulantnega dela glede na število priznanih nosilcev bi težko izvedli. Psihiatrija je velikokrat potegnila kratko ravno na račun zaposlovanja in še enkrat poudarjam: mi nimamo dragih CT-jev, magnetnih resonanc, ampak je naše orodje pogovor. Za to pa potrebujemo usposobljen kader.«

Večja vloga družinskih zdravnikov

»Minister razmišlja tudi o povečani vlogi primarnega - osnovnega zdravstva, kar pomeni večjo vlogo splošnega družinskega zdravnika, več nege, ki je pogojena s hitrejšim odpuščanjem bolnikov iz bolnišnic. To vse je varčevanje, saj je zagotovo res, da je primarno zdravstvo cenejše od bolnišničnega,« pravi direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) Jože Veternik, strokovni vodja OZG prim. prof. dr. Janko Kersnik, dr. med, pa dodaja: »»Številne dejavnosti, ki jih izvajajo na sekundarni ravni specialistične dejavnosti, bi bilo smotrno izvajati na primarni ravni v okviru družinske medicine. Pri tem je potrebno ustrezno ovrednotiti normativ splošne ambulante glede kadrovske strukture (v timje potrebno dodati diplomirano medicinsko sestro), finančno ovrednotiti laboratorijske storitve in zmanjšati normativ glede glavarinskih količnikov. Seveda pri tem velja znan moto, da mora denar slediti bolniku.« Mnenju se pridružuje tudi prof. Mitja Košnik: »Zdravniki družinske medicine so usposobljeni za veliko bolj poglobljeno delo, kot ga dejansko opravljajo. Precej napotitev k specialistom ima razlog v tem, da zdravniki splošne medicine nimajo financiranih laboratorijskih in drugih diagnostičnih preiskav, zato bolnike, ki potrebujejo več preiskav, napotijo k specialistom.«

Kersnik še dodaja: »Nujno bo potrebno zmanjšati tudi število in kadrovsko zasedbo dežurnih in urgentnih mest v osnovnem zdravstvu. Ob popolni informativni in infrastrukturni pokritosti celotnega prebivalstva se da to dejavnost organizirati na povsem zadovoljiv način tudi drugače, to je z dostopnostjo do informacij po internetu intelefonu, odprtjem ene ali največ dveh urgentnih ambulant na Gorenjskem ter z manjšim številom mobilnih ekip, v katerih bi bili večinoma lahko le diplomirani zdravstveniki. Seveda pa je napolitikih, da težje gibljivim bolnikom in takim brez lastnega prevoza omogočijo prevoz do zdravstvene službe.« Ob tem ne gre mimo tega, da tudi novi zakon o zdravstveni dejavnosti ne rešuje temeljnega problema Gorenjske – slabe dostopnosti do zdravstvenih storitev, na kar so nedavno opozorili župani Zgornje Gorenjske. Med vsemi regijami je namreč dostopnost najslabša prav na Gorenjskem!