Rekreacijo enostavno rabim

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: GG Plus / četrtek, 22. april 2010 / 06:00

Znani in šport: Franci Strniša, direktor poslovne enote Kranj zavarovalnice Adriatica Slovenice

Franci Strniša je znan kot sposoben vodja in menedžer ter rekreativec, ki mu je šport v krvi. Zaposlen je v podjetju, ki v celoti podpira tako vrhunski šport kot tudi rekreacijo. Francija boste videli na skoraj vsaki športni prireditvi, prepoznali ga boste po obleki s kravato ali kolesarskem dresu, z golfsko palico, pištolo, po tekaških smučeh, z drsalkami …

Gospod Franci Strniša, ste »športni tip«?

»V različnih obdobjih življenja ima šport malo različen pomen. V otroškem obdobju gre bolj za sproščanje energije in igro, ki kmalu preraste v iskanje »svojega« športa in sledenje vzornikom, v nadaljevanju se pač poskušaš dokazati in doseči rezultat in ko tega ne dosežeš pri sebi, želiš svoje izkušnje prenesti na mlajše, nato pridejo vzporedno še razne funkcije, ko zaradi pomanjkanja časa ugotoviš, kako zelo pomembna je rekreacija in da je ves smisel športa uživanje v njem, v tisti najlepši luči, ki krepi telo in bistri glavo. Torej je šport način življenja in če bi malenkost filozofiral, bi rekel takole: »Šport je življenje in življenje je šport, zraven pa sodi še nekaj drobnarij«.«

S katerim športom ste se ukvarjali aktivno?

»Ja, bilo jih je kar nekaj. Pa pojdimo lepo po vrsti, stažu in podobnih kriterijih. Največ svojega časa sem posvetil športnemu strelstvu, kot tekmovalec, sodnik, trener in funkcionar. Vrhunskih rezultatov kot tekmovalec nisem dosegel, mogoče mi je bolj uspevalo kot trenerju, saj sem s svojimi tekmovalci dosegel državne naslove in članstvo v državnih reprezentancah, predvsem v disciplinah s pištolo. Ker je bilo strelstvo bolj »psihičen« šport, sem moral nekje dodati še fizično področje delovanja. Kot otroci smo se v zimskem času podili po ledu Čukove jame na Kokrici in tako dokaj hitro obuli drsalke, v roke vzeli palice in že smo bili hokejisti. V tistih časih je bilo polovico članov Hokejskega kluba Triglav s Kokrice in Mlake. V HK Triglav sem nekaj časa vodil hokejsko šolo. Hokeju sem ostal zvest še danes, saj smo, take »starine«, tudi v tej sezoni vsak ponedeljek oblekli opremo, si obuli drsalke in se eno uro in pol preganjali za črno ploščico, utrujenost na koncu je vrhunska. V zimskem času sem tudi veliko smučal in tekel na smučeh, kar rad počnem še vedno. Naslednji moj šport je kolesarstvo. Tudi tu segajo začetki tja v 70. leta. Spomnim se, da smo začeli tekmovati v kategoriji »turist«, s kolesi, ki so imela navadne gume, skoraj take, kot jih imajo danes gorska kolesa, prestave niso bile dovoljene, zadnje kolo pa je moralo imeti »torpedo« ležaj. Tehnika in tehnologija sta se hitro razvijali in pri KK Sava smo turisti postali člani z licenco »C« in tudi kolesa so postala prava športna, le težje jih je bilo dobiti. Leta 1979 sem kot mehanik in maser slovenske ekipe (v Jugoslaviji so imele republike svoje ekipe, državna reprezentanca pa je bila tista najboljša selekcija) sodeloval na etapni Dirki po Jugoslaviji. Istega leta sem se tudi vpisal na Visoko šolo za organizacijo dela in hkrati zaključil tekmovalno kolesarstvo. V KK Sava sem še nekaj časa delal z najmlajšimi, začetniki, in moram poudariti, da mi je bilo to zelo všeč, le časa je primanjkovalo, saj sem študiral ob delu. Od takrat do danes pa sem samo še rekreativni kolesar, ki poizkuša na kolesu maksimalno uživati in tem užitkom se ne bom odpovedal, čeprav je v kakšen klanec malo težko. Zadnje štiri leta pa zelo rad igram golf, pravijo, da je to šport tudi za pozna obdobja življenja, ne vem, vam bom zaupal kdaj v prihodnosti.«

Kaj vam pomeni rekreacija?

»Meni danes rekreacija pomeni potrebo. Potrebo po gibanju, vzdrževanju splošne kondicije, sprostitev, praznjenje glave in uživanje. Enostavno jo rabim kot sestavni del življenja. Nekako jo delim v dve skupini, tista tekmovalna rekreacija in druga prava, kjer ni štoparice in osvojenega mesta, je pa zadovoljstvo.«